|
17.3.2007 Kopica - Prvi Vogel (+ Eva, Tonček, Grega Š)
Po treh dneh še enkrat v odlične razmere doline Za Kopico. Nepremagljivi Mateja in Helena, ki sta se bili po enem dnevu premora v četrtek premaknili v kočo nad Dednim poljem, sta bili četrt ure pred nami na poti proti Mali Tičarici, jaz sem tokrat izbral Kopico, moji trije kompanjoni pa mojo sredino Malo Zelnarico. Vzpon na Kopico se je izkazal za fletkanega. Do vršnega grebena ni nobenih težav, nato se do vrha samo še sprehodiš po kratkem grebenčku, ki je ravno toliko ozek, da je zanimivo. Spustil sem se naravnost navzdol, kar pa ni bila najboljša izbira. Zelo strmi začetek, ki je sicer relativno kratek, me je pričakal z nestabilno južno kložo, ki se je pod smučmi ves čas plazila, zato sem lahko samo previdno in s premori drsel. Preostali spust je ponudil dokaj lepo smučljiv mehak sneg.
V dolini sva se dobila z Gregom in se povzpela še na Prvi Vogel. Najprej me je presenetil dokaj obsežen kucljast svet preden sva prišla do vršne zgradbe, nato pa še široko, enakomerno strmo zahodno vršno pobočje nad lepo krnico. Na vrhu naju je rukal sunkoviti čelni veter jugozahodne fronte, zato sva se hitro pobrala navzdol. Strmo vršno pobočje je navdušilo s trdim srencem, katerega površina je bila ravno toliko popuščena, da smučanja niso motili niti grbinasti pasovi. Pod sedelcem na koncu krnice naju je razveselilo še eno lepo smučljivo pobočje, na smučino, ki vodi v dolino Za Kopico, pa sva "padla" čez kratko strmo prelomnico. Dosegla sva jo v dolcu, na katerega spodnjem robu se začne spust med ruševnatimi kuclji. V glavnem, Prvi Vogel naju je smučarsko zelo pozitivno presenetil.
V primerjavi s sredo je bil sredi dneva sneg na preostalem spustu že dosti bolj južen.
17.4.2011 Vrh nad Vodeno rupo - Kopica (+ Darinka, Eva, Primož)
Čeprav je bilo nad Blatom suho kot poper, se je na koncu prečnice nad Pungertom, kot vedno, prikazala snežna odeja. Vendar za sredino aprila podpovprečno debela, ujeli smo enega zadnjih dni, ko je bilo čez Dedno polje še zvezno smučljivo. Zaradi Darinkine slabe dnevne forme smo najprej osvojili slavni Vrh nad Vodenimi Rupami. Iz smeri v dolino Za Kopico se proti njemu zavije iz drugega dolca nad področjem ruševja, kjer se z desne priključi tudi spust s Prvega Vogla!
Z vrha kuclja so nam pogledi uhajali predvsem na sosedo Kopico, ki na to stran kaže svoj najfotogeničnejši profil. Dopolnjuje jo lep smučarski žleb proti Vodeni rupi.
Darinka in Primož sta imela dovolj, midva z Evo pa sva potegnila še na Kopico. S sedelca pod njo je treba najprej prečiti nekaj 10 metrov strmine, zatem pa je do vršnega grebena le še 70 m vzpona po položnejšem pobočju. Greben, ki postreže s solidnim občutkom zračnosti, mi je na najožjem delu popoprala cokla, Evo pa sta napsihirali 'vreči bolh in kosti', ki sta brezskrbno hodili po robu zameta nad steno, zaradi česar je z vrha takoj odsmučala nazaj na sedelce :).
Smuka je bila odlična. Tisti, ki so se bili spuščali dopoldne, so še omenjali pomrznjene vrhove, midva pa sva ob pol 2h imela vse lepo odpuščeno. Vendar se - po zaslugi oblakov - nikjer ni ojužilo, zelo dobro je bilo celo pobočje nad Dednim poljem.
|