Dnevniški zapis
4.12.2010 (+ Eva, Aleš, Tomaž Š.)
Popoldne, od Legastje. Kratek smukec po odličnem snegu.
V upanju, da bodo na ta način zdržali vsaj pol ure, sem svoje ušive pse "nalepil" že doma, na toplem. Rezultat ni bil po željah, zato sem ju pred štartom dodatno pritrdil še s paščkoma za spenjanje smuči. To je pomagalo.
Smer vzpona (in spusta):
Začetek za hišo nasproti Legastje. Pot popelje nad gozdičkom proti desni, po travniškem kolovozu pa zavijemo desno in prečkamo dvorišče kmetije (brez psa). Nato proti desni navzgor čez travnike do ceste na slemenu. Po levi mimo prve hiše. V gozdu pot takoj zavije v levo; mimo vodnega zajetja in zadnje hiše vse do roba gozda. Po travniku - glavnem smučišču - smo jo mi ubrali kar naravnost navzgor, po strmini nad cesto pa seveda v cik-caku. Nad prelomnico se strmina malo umiri, za kratko goščavo pa kmalu stopiš na kolovoz in po njem levo na bližnji vrh.
Vzpon je obeležila raketa v podobi mlade naspidiranke, ki je bila spodaj (malo pod prvimi "vrati") najprej prismučala mimo nas, sredi osrednjega "smučišča" pa že ponovno letela mimo mene proti vrhu. Nisem pa bil edini prehiteni. :) Kakšne so posledice serijskih iritisov, se je sicer videlo tudi brez nje, saj svoji družbi nisem mogel slediti.
Smuka v 60 cm pršiča s podlago je bila seveda zelo dobra. Spodaj smo pa ravno še ujeli dovolj svetlobe.
Po domačih torticah in kuhanem vinu pri Legastji se je s kuhancem in rogljički izkazal tudi Tošl.
|