Dnevniški zapis
8.2.2012 (+ Eva, Aleš, Tonček)
Turna smuka nad Belo krajino po scenariju inšpektorja Zećija. Prav lepa tura, ki pa smo jo začinili z nekaj napakicami. Prva je bila že odločitev za območje, kjer pod pršičem (bilo ga je 30 do 40 cm) ni bilo nobene podlage. Druga je nastala po zaslugi naše brezpotniške nadutosti, saj smo takoj za Brezovico ignorirali markacije, ki po novem usmerjajo levo dol (Geopedija na strani PZS še vedno prikazuje nekdanjo pot naravnost proti Škrilju). Rezultat: naporna drsalna revija na s suhim pršičem pokritih vejah in 80 m nepotrebnega spusta. V lepem vremenu nam hudega sicer ni bilo. Celo Zeći, ki so mu pod grebenom Škrilja odpovedali klasični psi, ni s pešačenjem izgubil prav nič. Naprej, spust od Doma na Mirni gori do dola Škrilj, po pobočju, posejanem s kraškimi skalami, sta si s smučmi privoščila zgolj oča in hči T. (smuči so jokale...). Sledila je dobra ura pohoda skozi kočevske gozdove do Gač, ki se je izkazal za čisto zanimivo poživitev. Če bi se vleklo dlje, bi bila ocena seveda drugačna. Ker gre za bolj ali manj vodoravno hojo po gozdni cesti in kolovozih, sta B&B s prečenjem opravila kar brez kož na smučeh (odpešačiti sta morala le en nekajminutni vzponček). Dokaz, da je turo kljub vsemu zasnoval dokaj izkušen alter-turaš, je dejstvo, da je bilo za osrednji spust izbrano edino pravo dolenjsko (belokranjsko) smučišče. Široka vršna proga je ponujala deviški pršič, osrednja pa je bila (par dni pred uradnim odprtjem smučišča) že steptana in utrjena z umetnim snegom. Ko smo zavili na skrajno desno progo, ki se edina spusti v črmošnjiško dolino, smo sprva vriskali v suhem pršiču, ko se je pobočje postrmilo, pa je pod smučmi začelo škrtati. Bolj kot je bilo strmo, bolj kamnita je bila podlaga. Prvi je odnehal Zeći (mokrih oči ogledujoč svoje - dodobra razdevičene - nove smučke), edina, ki se ni pustila motiti, pa je bila "vemo kdo" :)). Čez vznožni travnik je šlo spet lepo in do glavne ceste sem se pripeljal 200 m od table Črmošnjice.
Suma sumarum: zanimiva turica, ki ponudi vsega po malem.
|