Turni smuki / Triglavsko gorovje / Bohin
Črna prst, 1844 m |
29.4.2010 Kako iz vzpona s 700 m višinske razlike, s katerim več kot dve uri nimaš kaj početi, narediti epopejo, dolžine tri ure in pol? Da je vse v slogu, je za začetek zelo primerno izbrati cestno povezavo po gozdnih cestah čez Jelovico in za Dražgošami zaviti na bližnjico s prepovedjo prometa. Ko prideš do novega betonskega mostiča, še nepovezanega s cestiščem, je najbolje takoj obrniti, kajti uporaba dveh zasilno položenih desk te skoraj nič ne zamudi. Ko zatem za prelazom brez zamude premaguješ snežne zamete, ki so jih bila pred teboj prevozila vsega kakšna tri vozila, se lahko spet samo tolčeš po glavi, da se nisi na turo odpravil prejšnji teden. In končno, ko kilometer pred odcepom steze k Orožnovi koči obtičiš pred neprevoznim zametom, in v prtljažniku odkriješ plazno lopato, lahko krivdo za nadaljevanje čez borih 10 minut spet pripišeš zgolj samemu sebi.Po začetku hoje je zavoj za prvi grm komaj vreden omembe, dosti več si je moč obetati od kož za smuči. Najboljše so Colltexove, ki crknejo že po dveh sezonah. Da lahko nadaljuješ (velja le za mehki sneg), je potrebno polurno sušenje in ogrevanje na soncu. Ko koža ponovno omaga, ne smeš imeti v nahrbtniku traku za spenjanje smuči, sicer od dodatnega podaljšanja ture ne bo nič.
Na Črno prst sem se povzpel skozi krnico Rupe (po domače Moda) in po Zahodnem žlebu, skozi katerega sem seveda odpikal peš. Pred kočo sem dobil tri Graparje, ki so po kopni južni strani naredili navadno peš turico. Črna prst iz Baške grape |