Turni smuki / Kamniško - Savinjsko gorovje

Bašeljski vrh, 1744 m

Dnevniški zapisi

11.3.2005
Popoldanska turica. Vremenarji so me tokrat zapeljali ravno v napačen konec, v edino meglo na Gorenjskem. Pa nič ne de. Začel sem pred zapornico za sotočjem Reke in Zabukovskega potoka.
Hoja po lepo gladki zasneženi cesti (gozdarji so odvažali hlode) je trajala dobrih 40 minut, z ovinka na koncu pa sem se oprijel smučine M&M po smeri označene poti. V pršiču je bilo napredovanje dokaj prijetno, nad gozdno mejo, okoli 120 m pod sedlom, pa se je začela pojavljati zdrsljiva gladka kloža, zato sem moral pripeti srenače. Na sedlu me je pričakala tako gosta megla, da sem smer proti vrhu potegnil po spominu. Itak pa se tu izgubiti ne moreš.
Zaradi mrzlega vetra sem takoj obrnil. Do sedla sem celo ujel nekaj lepih zavojev v mehki kloži, pod sedlom se mi je prikupila napihana "greda" levo nad jarkom, pod stenico se nekaj zavojem v skorji ni bilo moč izogniti, vendar pa se je zelo hitro, že nad gozdno mejo, začel pršič. Smučarsko je bila najlepša strmina nad Praprotnikovo kočo, z malce težkim pršičem. Preostali spust ponuja v pršiču zanimivo smuko po gozdu, po cesti pa je šlo ravno prav hitro (počasi), da sem se ves čas peljal naravnost.

V 2:52

S 0:41

26.2.2006 (+ Eva, Aleš, Matjaž E.)
Glede na pričakovano meglo smo izbrali nekaj bližnjega, kratkega in netežavnega. No, v Kokri nas je najprej šokiralo modro nebo, v Dolu (razcep cest Štegovnik - Podstoržič) pa nas je presenetila še nesplužena cesta skozi dolino Reke, pokrita s 40 cm starega in 5 cm novega snega. Tura nenadoma ni bila več videti tako kratka, hehe...
Posledično smo bili deležni popolne samote, dolina je bila ves dan samo naša. V 50 minutah smo pripujsali do cestne serpentine na koncu in zavili na vlako, ki smo ji - namesto markacijam - sledili skozi gozd vse do odprtega vznožja vzhodne stene Storžiča. Ob utiranju gazi v dobrih 20 cm novega snega pač ni bilo nobene potrebe še po motoviljenju in zdrsavanju zaradi papeškega sledenja strmi označeni stezi... Pri Praprotnikovi koči je pršič narasel že na več kot 30 cm (na več kot meter podlage). Do tu (do poldneva) nas je spremljalo sonce, ki je sramežljivo sijalo skozi visoko oblačnost, nato pa so se oblaki začeli zgoščati in ob 13:10, tik pred spustom z vrha, nas je celo obdala megla. Na srečo smo v difuzi tavali le do sedla, preostala smuka po deviškem pršiču je bila odlična... Kaj naj še rečem? Super!

V 3:01

S 0:44

23.12.2017 Bašelsk vrh - Dom na Kališu
(+ Eva, Miha V., Grega Š., Iztok)
Enkraten dan. Neverjetne razmere na začetku letošnje turne sezone še kar trajajo. Tokrat smo jih izkoristili za odkljukanje nove podvariante s seznama 'Storžičeva skupina'; njeno bistvo je spust do koče. -)

Skozi dolino Reke smo se z avtom brez težav pripeljali do višine 940 m (in skidali prostor za dva samovoza). Do Bašelskega sedla vzpon po deviškem svetu. Z vrha smo uživaško odsmučali do Doma na Kališu, kjer sta nas pogostili legendi kranjskega ferajna, Zdena & Tone. Še dobro, da je bilo pred spustom v dolino najprej na vrsti sto metrčkov vzpona nad Bašelsko sedlo. ;) Smuka dol v Podstoržič je bila za desetko, po pršičku na trdni podlagi.

V 2:23 + 0:25

S 0:09 + 0:27