|
Dnevniški zapis
2.1.2008 (Eva, Aleš, GregaŠ)
Sprejel nas je divji mraz, okoli 15° pod ničlo, a smo bili hitro na soncu, kjer je bilo prav prijetno. Skozi dolino Großkessel nas je popeljal položen in s smučmi široko shojen kolovoz, na prvi planini (Muhreralm) pa smo zavili pravokotno v desno in se po širokem pobočju, idealne smučarske naklonine povzpeli na Aignerhöhe. Še posebno nas je navdušilo, da nas je pričakal nov, nezvožen pršič!
Soseščina je bila seveda tipično avstrijska, se pravi morje belih gora, ko skoraj ne veš, kam bi gledal. Kot samoumevno nadaljevanje našega vrha, ki je v bistvu nekakšen pomol, se je ponujal dobrih 200 m višji Stampferwand, nad dolinico Kleinkessel je dražilo naše oči skorajda deviško pobočje Labspitze in Gebreinspitze, kičaste vijuge pa so bile zarisane še s Taferlscharte, z Rettenwanda in s Schöpfinga. Vendar smo se zaradi mojih oči, res konkretnega mraza, kondicije-s-katero-se-ni-za-hvaliti in nepoznavanja področja nazadnje odločili kar za vrabca v roki in se zaprašili po pristopni smeri...
Izhodišče: cesta se konča v zaselku Wald na koncu doline med glavnima predoroma Turske avtoceste (Beljak - Solnograd), parkirišče je dobesedno pod vhodom v predor. Če gremo skozi prvi predor (Katschbergtunnel), se je najbolje zapeljati do izvoza Zederhaus, od koder je do Walda samo še par km, če so ceste suhe, pa lahko AC zapustimo pred predorom in z vožnjo čez prelaz Katschberg privarčujemo 4,5 €.
Vzpon na Aignerhöhe traja dve uri, višinske razlike je slabih 800 m, zato je turo seveda smiselno podaljšati s katerim od omenjenih sosedov.
Povezavi:
Skitouren im Lungau
GPS Tour.info
|