Kočevski Rog << >>

Staro kočevarsko pokopališče pri vasi Stari log je lepo vzdrževano.

Slovenci so Kočevsko resno kolonizirali šele v 13. st., a le za obdelovanje primerna območja, zato so Ortenburžani v 14. st. v skoraj neposeljeno pokrajino naselili nemške kmete iz obmejne pokrajine med Koroško in Tirolsko. Ta nemški jezikovni in kulturni otok sredi slovenskega etničnega ozemlja se je ohranil več kot 600 let, v obdobju narodnih prebujanj v 19. stoletju pa so pod zaščito Avstro-Ogrske države dosegli visoko stopnjo avtonomije: od 1872 je delovala nemška nižja gimnazija, pred razpadom cesarstva 33 nemških ljudskih šol in 12 posojilnic, imeli so svojega zastopnika v deželnem in od 1907 tudi v državnem zboru.
Prva jugoslovanska država je omejila njihove pravice na vseh področjih: ukinitev nemškega šolstva, javna raba slovenščine, poslovenjenje krajevnih in osebnih imen. Nacistične ideje so zato seveda padle na plodna tla. Ker vključitev Kočevske v Reich ni bila izvedljiva, so sklenili pogodbo o preselitvi (pozimi 1941/42) v naselitveno območje ob Savi in Sotli, s katerega so nacisti izgnali v Nemčijo več kot 35.000 Slovencev. Med vojno je bila večina kočevarskih naselij uničena v italijanskih ofenzivah. Po vojni so nekateri pobegnili v Avstrijo, druge je komunistična oblast tja izgnala, nekaj pa so jih tudi pobili v taboriščih Strnišče (Kidričevo) in Teharje. Tako so Kočevarji ostali brez doma in domovine; večji del njihovih potomcev danes živi v Avstriji.