Kočevski Rog << >>

Rajhenav.
Podhranjeni betonski stebriček na mestu nekdanje cerkve je edini spomin na eno nekoč večjih kočevarskih vasi, ki ima zdaj enega samega stalnega prebivalca. Pred 2. svetovno vojno je imel Rajhenav čez 300 prebivalcev, leta 1942 ga je italijanska vojska požgala, po vojni pa je imel kmetijski kombinat tukaj hleve s plemensko živino. Danes imajo poslopja in pašnike v najemu zasebni kmetje z vseh koncev Slovenije (od Ilirske Bistrice do Gorenjske), za katerih živino skrbita dva sodobna pastirja, Primorec in Štajerec. Pred našim prihodom sta imela nenavaden opravek: sežigala sta grmado ob robovih pašnikov nabranih lestev, ki jih lovci postavljajo k svojim opazovalnicam, ko odslužijo pa jih enostavno zvrnejo stran in zbijejo skupaj nove. Žeblji v njih seveda ne zgnijejo in predstavljajo nevarnost za živino.
Naše družbe sta bila zelo vesela in v polurnem pogovoru sta povedala precej zanimivosti: eden od njiju je nekoč z avtomobilom vozil za medvedom kolikor hitro je dopuščala makadamska cesta (menda 60km/h), a mu je medved vseeno ušel! Drugi podatek o teh kosmatincih je rahlo smešen: električni pastirji, ki preprečujejo živini, da bi ušla s pašnika, preprečujejo tudi medvedom, da bi prišli na pašnik... Ljudi se medvedje izogibajo, zato je bojazen pred njimi odveč, sicer pa podnevi večinoma tako ali tako počivajo in se prikažejo šele v večernem hladu. Njihovo število se je v zadnjih letih močno povečalo na račun beguncev iz Bosne, ki so (po besedah domačina pod Bazo 20) "dvakrat manjši" od domačih, posledica priseljevanja pa je tudi pomanjkanje prezimovališč, tako da zdaj pozimi ni več čudno srečati mladega medveda, kako kolovrati okoli vasi, iščoč hrano.