Kočevski Rog << >>

Eden od impresivnih lesenih kipov, ki ob zadnjem kilometru ceste pred Jamo pod Krenom ponazarjajo postaje križevega pota.

* KOČEVSKI ROG je planotasto dinarsko pogorje med Kočevskim poljem na zahodu, Kolpo na J, Belo krajino in dolino Črmošnjičice na V ter Suho krajino na S.
Značilnosti:
1. izredna gozdnatost: mešani dinarski gozd bukve in jelke. Zaradi odročnosti in težke prehodnosti je narava bolj prvobitna kot drugod, zato živijo tukaj številne velike živali (srnjad, jelenjad, rjavi medved, volk, ris). Ohranjena sta dva pragozdna rezervata: Kopa (14 ha) in Rajhenavski rog (51 ha), ki je bil, kot prvi, iz gospodarjenja izločen 1887. (gozdar Leopold Hufnagel, upravitelj Auerspergovih posesti, utemeljitelj prebiralnega gospodarjenja). V njem so jelke visoke do 45 m, s premeri do 150 cm, bukve do 36 m in 100 cm. Izstopata Črmošnjiška (43 m, prsni obseg 580 cm) in Rajhenavska jelka (najvišja v Sloveniji z 49 m/486 cm, starost nekaj manj kot 300 let).
2. močna zakraselost in odsotnost površinskih voda
3. redka poseljenost, gospodarska zaostalost in prometna odročnost: brez upoštevanja neposeljene pokrajine Javornikov in Snežnika je to najredkeje poseljen predel Slovenije z gostoto 3 ljudi na kvadratni kilometer. Tudi naselja, ki so se razvila na krčevinah, so zdaj večinoma opuščena. Edini večji industrijski obrat je bila Auerspergova žaga, zgrajena 1895. Ko so jo leta 1932 zaprli je bil to pravi industrijski obrat z 31 objekti in gozdno železnico do Črnomlja.