Jadranje, vinotok 2007 Po jadranskih vulkanskih otokih Žirje - Jabuka - Brusnik

petek, 5.10. V Kaštelskem zalivu se moramo najprej prebiti skozi zasidrane ladje našega vojaškega zavezništva, sodelujoče na vojaški vaji v državi kandidatki ;). Vreme je, kot smo od prvega dneva že navajeni, povsem mirno, kar med motoriranjem ob južni obali Čiova izkoristimo za napitnico prijatelju Pozejdonu, takoj nato pa prvič dvignemo slovensko zastavo. Brezdelje pred Malim Drvenikom konča zmeren zahodnik, v katerem s polnimi jadri lepo zajadramo. Čeprav nam piha točno "v gobec", pokrižamo le petkrat, saj obala nad Rogoznico prikladno zavije proti severu. Pozno popoldne se veter poleže, tako da se v Mali Stupici na Žirju zasidramo praktično v brezvetrju. Kopanje v morju s temperaturo 20°C je po enominutnem prilagajanju zelo prijetno.

sobota, 6.10. Sredi noči - ob 2h - dvignemo sidro in v svetlobi zvezd brez težav izplujemo iz zaliva. Smer proti Jabuki nam pomaga določiti GPS, palubni kompas je namreč povsem zblojen. Noč je spokojna, s komaj zaznavnim vetrcem in rahlo valujočim morjem, zato straža (midva z Luko) nima drugega dela kot vsakih 10 minut preveriti naokoli, ali se je pojavila kakšna nova luč. Prometa je malo, le toliko, da ne zaspiva. Nočno prostorsko dojemanje je sicer zanimiva izkušnja - za vsako luč sprva misliva, da se premika v smeri trka, potem pa se večinoma izkaže, da se tisto plovilo odmika... Vmes za dobro uro prvič plujemo po mednarodnih vodah. Ob pol 7h se začne svetliti, zato posadka, ki je, ne meneč se za glasni motor, vso pot spala, počasi prikaplja na palubo. Na zob kanemo kapljico medice in pričakujoče zremo v obzorje pred nami. Špička Jabuke se prikaže okoli sedme, pri njej smo malo pred osmo. Vulkanski stožec je res nekaj posebnega, sploh za jadranske prilike. Zaradi turobnega vremena nam izkrcanje ne pride na misel, med obkroževanjem le ugibamo smer najlažjega vzpona na vrh (težavnost je vsaj II). Avtopilota usmerimo proti Svetcu in se zberemo za mizo v salonu, ob zajtrku. Ko pridemo spet na plano, smo že pred otokom. Kmalu se pojavi kar dober vzhodnik (tako je, spet veter v gobec), dvignemo jadra, zaplujemo ob vzhodni obali Svetca, kjer zaradi razmer ni misliti na izkrcanje, pač pa se ustavimo pri bližnjem Brusniku, drugem od edinih dveh vulkanskih oto(č)kov v Jadranu. Slednji nas navduši s svojo nezemeljsko pojavo, plažo z velikimi oblimi kamni, slanimi jezerci v skrivnostnem kanjončku, endemnimi kuščarji, debelimi zajci in še čim. Načrtovano prenočevanje na Biševu nam zaradi nezanesljivega vremena ne diši, raje odjadramo mimo in potegnemo vse do vojaškega zaklonišča pred mestom Vis.

nedelja, 7.10. Ko ob 4h zjutraj "pridem na zrak", nas okrepljeni vzhodnik skupaj z valovi pritiska ob zid, drgnjenje barke ob gumo pa povzroča zoprne zvoke ravno pri mojem ležišču, zato se lotim dodatnega privezovanja. Kmalu se mi pridruži še "cimer", s katerim nato (se vidi, da že tri dni nisva videla lego kock) dve uri kvačkava z vrvmi. Rezultat je - ne da bi se hvalil - idealen četverovez s špringom, zaradi česar barka stoji kot pribita. Zjutraj dežuje, zato se nam ne pluje. Ko prideta v bunker domača ribiča prazniti mrežo, od njiju kupimo osem lepih lokard. Sledi ogled vojaškega podzemlja, vendar niti po povratku vreme ni še nič boljše. Ker nam je zmanjkalo kruha, bi se bilo do poldneva sicer dobro zakotaliti vsaj do mesta Vis, vendar se po kratkem premišljevanju raje odločimo za - tarok... Izvidnica na hribček in telefonski prenos podatkov z interneta nas ob 14h opogumita, da se vendarle odvežemo. No, lepega jadranja je konec že po eni uri, ko se nenadoma razjasni in hkrati pobere tudi veter (ki nam je sicer - tako je - pihal v gobec). Do zaliva Vinogradišće na Paklenih tako spet primotoriramo. Nakupovalna ekspedicija v trgovino v marini ima srečno roko, pobere zadnje štiri štruce kruha in celo nekaj krompirja, zato slastne lokarde zvečer v vinu ne plavajo same...

ponedeljek, 8.10. Kot smo že vajeni, se najlepše vreme naredi zadnji dan... Vetra spet nič, torej z motorjem do Milne na Braču, kjer nameravamo dotočiti gorivo. A se obrišemo pod nosom, domačinom pač ne pride na misel, da bi delali na praznik. Flota Nemcev ima srečo, da smo se pojavili in jim lahko raztolmačimo hrvaški napis na zaklenjenih vratih :)). Kosilo pospravimo v idiličnem zalivčku Stipanska, nato pa šibamo na črpalko v splitsko pristanišče, kjer ravno zaradi praznika ni nobenega drena. Pod Marjanom se nas usmili severozahodnik in nas razveseli s celimi 16 minutami najhitrejšega jadranja na celotnem križarjenju. Do marine nato spet "veslamo" skozi bonaco... Brusnik island Croatia - Cifovi posnetki z Brusnika. Nekaj sladkega in V dolini tihi - uradni ansambel RJJ 2007 na koncertu ob 15-letnici Big foot mame.