Jadranje, oktober 2006 Največje razdalje doslej Lastovo Sreda, 4.10. Zjutraj se naš voznik na poti v službo zaleti. Torej moramo sredi dopoldneva spet po moj gorniški voz. Na poti na zborno mesto Klemena dobi radar. Nekje pri Šibeniku z Berlingota odleti zaščita motorja. V marini uslužbenec našega čarterista sploh ne ve, da mora ta dan oddati kako barko... Potem ko v dveh urah zamenjamo barko, čistilki opravita svoje ter uredimo s papirji, dan zaključimo z odličnima picama, zalitima z Laškim... Četrtek, 5.10. "Nočni avto" pridivja v marino že ob pol 7h. Po vkrcanju in preverjanju jader ima kapitan še daljše predavanje, tako da seveda izplujemo šele ob 9h, naši klasični uri. V Splitskem kanalu dvignemo jadra v 10-12 vozlih severozahodnika, kar je ravno prav za brušenje jadralske rje. Stanje morja 2(-3), naša hitrost 5,6 do 6,3 kn (največ 6,9). Miroljubne razmere so seveda ustvarjene za pokušino dobrot naših mam, žena, ljubic. Da ob tem ne pozabimo na vince beneško, menda ni potrebno posebej poudarjati. Filmček: od Splitskih vrat proti Hvaru. Zaradi vetra preveč v krmo, skozi Pakleni kanal komajda stisnemo v eni stranici. S tem namenom naredimo obrat z vetrom čim bliže Sv. Klementu in potem kanal preplujemo po diagonali. Siro krmari na meji, toliko da je genova še napolnjena. Hitrost počasi pada s 5,8 proti 4,2, morje v kanalu je 3. Ko smo čez tričetrt ure skozi, naredimo drugi obrat z vetrom in se usmerimo proti Z rtu Korčule. Vreme: srednje visoka oblačnost, soncu le parkrat uspe za kratko posvetiti skozi kako špranjo, temperatura zraka je 23°C. Razmeroma šibki veter je kot naročen za naše prvo postavljanje metuljčka s tangunom. Zadnjič sem ga postavljal leta 2000 na tečaju, pa tudi sistem je malce drugačen, zato potrebujemo par minut, da pogruntamo povsem pravilno postavitev. Da zadeva na čarterski barki ni mišljena za pogosto uporabo, pokaže na ograjico močno pritisnjena škotina, čemur se poskušamo izogniti s kolikor se da dvignjenim tangunom. Vetra je 10-13 kn, hitrost pa s prejšnjih 4 vozlov z metuljčkom naraste na 4,5 do 4,9. Priključimo kar avtomatskega pilota. Priložnost za nabiranje manjkajočih uric spanja. Dobro uro pred mrakom se privežemo v Veli luki. Ker muringov ni, vržemo sidro in k rivi pritegnemo krmni vrvi. Povečerjamo kanelone, nato nas razveseli čudovit sončni zahod, napoved lepega vremena za naslednji dan. Večer zaokroži degustacija pirčka pred najbolj obiskanim lokalom na rivi, z ogledom domačih krasotic. Petek, 6.10. Po zajtrku gremo pred večerni lokal na kavico in jim zabašemo školjko :). Ko primotoriramo okoli JZ rta Korčule in avtomatskemu pilotu pokažemo smer proti Lastovnjakom, se povsem zjasni. Avtopilot, vinček, pecivo, Gunsi, Slaki, poštarske štorije ... Totalna idila. Okoli 13h se zasidramo v laguni med otočki M. in V. Arženjak ter Saplun. Snorklamo. Lenuharimo na plaži. Luka in Klemen odveslata še po kanister vinčka... Vesela posadka ob 16h odmotorira okoli Sapluna in v severozahodniku do 18 vozlov dvigne polna jadra. Potem ko krmarju novincu barko nekajkrat potegne v veter, naredimo prvo krajšavo in sledi krasno orcanje proti svetilniku Struga. V praznem zalivu Skrivena luka se zasidramo na globini 6 m, odveslamo do obale in se sprehodimo do naših gostiteljev, na pogostitev z dvema rarogoma, mureno, tabinjo, škarpeno, ugorjem. Seveda ne gre brez travarice in 5+ litrov malega plavca, povratek na barko je zato malenkost meglen. Filmček: orcanje od Lastovnjakov proti Skriveni luki. Sobota, 7.10. Vstanemo že ob 7h. Polaganju minskega polja na obali sledi osvežilno kopanje. Ah, kakšen začetek dneva. Po zajtrku odjadramo (še vedno vztraja severozahodnik) v Ubli, natočiti gorivo. Po hitrem ogledu Jurjeve luke zajadramo proti Korčuli. Veter SZ, morje 2-3 Beauforte. Kmalu se pokažejo posledice zadnjega večera, zato nekaj članov posadke (tudi kapitan) ni ravno živahnih. Zaradi dolge poti, ki je pred nami, v nasprotnem vetru ne eksperimentiramo, enkrat sicer za pol ure pokrižamo, potem pa potegnemo vse do Korčule in okoli njenega JZ rta odmotoriramo (kapitan si pri tem opomore). Tudi proti Hvaru gre enako, pokrižamo edino mimo Lukavcev. Ko pred otokom zamotoriramo, se zdi, da je posel bolj ali manj uspešno opravljen. In res bi bil, če ne bi krmar eksperimentiral s 3.200 obrati. Motor ima po dvajsetih minutah dovolj in sporoči, da je pregret. Šment... Preverimo olje - v redu... Nadaljnje ogledovanje ne pomaga, zato pač nadaljujemo z genovo. Spušča se mrak, prižgemo pozicijske luči. Po tričetrturnem počitku motor na srečo spet zaprede, tako da s pomočjo svetilnikov, mesečine ter luči mesta Hvar brez težav priplujemo v marino Palmižana na Paklenih otokih. Po tuširanju in puranovih zrezkih kmalu popadamo v horizontalo. Filmček: od Korčule proti Hvaru. Filmček: Sharon Stone. Nedelja, 8.10. Ponoči začne nažigati burja. Vstanemo ob 7:15, jutranja temperatura je kar 21°C. Po zajtrku in britju se sprehodimo do povsem zavetrnega zaliva na nasprotni strani otoka, kjer ustvarimo par priložnostnih mandal. Izplujemo kot prvi. Po jutranji tanki oblačnosti je vreme spet jasno, burja pa ni tako huda kot je kazalo. Takoj za označeno čerjo pred marino dvignemo jadra (z drugo krajšavo) in uživaško zaorcamo proti Šolti. Z dvema križanjima dosežemo Šolto malo zahodno od Splitskih vrat. Zvijemo genovo, glavnega jadra pa se nam ne da več pospravljati, zato ga samo pritegnemo na sredi in tako odmotoriramo do preliva. Skozenj križarimo v precej gostem prometu; vsi se nam prijazno umikajo. V Splitskem kanalu se burja počasi okrepi na 25-30 vozlov, morje na 4. Prava jadralska poslastica! V prelivu med Čiovim in Marjanom se znajdemo v kratkem zavetrju, v katerem naredimo celo nenačrtovan obrat za 360 stopinj. Za konec v Kaštelskem zalivu dobimo burjo okoli 30 (najmočnejši sunek 35), vendar z manjšimi valovi. Super... Pol minute zatem, ko pred marino pospravimo jadra, nam - raznese navijalni boben genove ("furlex")!! Gromska strela, kot bi rekel Jure Šterk. Vso genovo vrže ven, pri tem pa se škotina zatakne tako nesrečno, da nastane ogromen "špinakerski" balon, ki nas močno nagne. V slabi minuti vendarle uspemo zaviti v veter in škotino popustiti. Genova začne divje plahutati in pokati. Med divjo ježo na premcu, ko z Luko spuščava genovo (zbaševa jo kar pod pomožni čoln, ki smo ga še pol ure prej kleli, ko je hotel glumiti jadro), steče nekaj adrenalinčka, par minut zatem pa smo že privezani na zunanji strani valobrana marine, kamor nas je usmeril uslužbenec, češ da je znotraj burja premočna. Ko smo že spakirani, nas naš čarterist mirno napoti na matični pomol. Parkiramo suvereno. Z uporabo metode good cop (kapitan) - bad cop (Lord Treasurer) se zdilamo za plačilo polovice vrednosti furlexa, nato brez obotavljanja odpujsamo proti domu.