V okviru raziskovalne naloge pod naslovom Šolske in obšolske dejavnosti na naši šoli, smo se skupaj z mentorico odločile, da vam predstavimo obšolske dejavnosti na OŠ Cirkulane – Zavrč, lokacija Zavrč od leta 1918 do današnjih dni. Pri raziskovalni nalogi sva sodelovali dve učenki, mentorica in drugi zaposleni, ki so nam tako ali drugače pomagali.
Z vprašalnikom sva želeli povprašati ljudi o dejavnostih, ki so jih obiskovali. Izvedli sva tudi nekaj intervjujev z upokojenimi in zaposlenimi učitelji oziroma delavci na naši šoli.
Kot viri so nam zraven rezultatov anketiranja in intervjujev, služile tudi šolski kroniki, ki ju hrani šola. Šolska kronika od 1961 do 1993 se je izgubila v času rušenja stare šole.
Vire navajamo sproti v opombah in na koncu naloge.
Poiskali smo tudi podatke v šolskem arhivu, ki se nanašajo na 4. srečanje VIC-a (Vzorčnih Izobraževalnih Centrov proizvodnih dejavnosti, ki delujejo v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije), ki je potekalo na OŠ Cirkulane – Zavrč. Tam sva našli tudi veliko slik in skic ureditve vrta in sadovnjaka.
Kot boste ugotovili, ima naš vrt dolgoletno tradicijo, ki traja še danes. Sam vrt je dandanes na drugi lokaciji, kot v preteklosti. Veliko upraviteljev je skrbelo za njega, preživel je suše, zmrzali in vihro druge svetovne vojne.
Zatorej ni nič nenavadnega, če smo se odločile za to temo. Upam, da boste z užitkom vzeli v roke našo raziskovalno nalogo, ki je polna zanimivih stvari iz zgodovine naše šole in vse do današnjih dni.

2. Predstavitev naše šole skozi obdobje 20. stoletja

Završka šola trenutno šteje v letošnjem šolskem letu 150 učencev, na lokaciji v Cirkulanah pa jih je 160. Trenutno se na šoli izvajajo predvsem likovni krožek, zgodovinski krožek, naravoslovni krožek, kemijski krožek, tehnični krožek, pevski krožek, Vesela šola in računalniški krožek, delujejo pa tudi še nekateri drugi.[1] Vendar v preteklosti ni bilo tako. Šolska zgradba se je skozi vso obdobje spreminjala, dobivala nove prizidke, šolo so večkrat prepleskali, prekrili z novo streho, menjali pohištvo in učila.
Šolska knjižnica se je skozi obdobja širila in povpraševanje po knjigah je iz leta v leto raslo. Med drugo svetovno vojno pa je na šoli delovala tudi Ljudska knjižnica in ustanovili so tudi čitalnice, vendar je bilo zanimanje majhno. Šola je bila med tem obdobjem naročena na revije: Naš rod, Ciciban, Zvonček, Sadjar in vrtnar, Naše gorice ter Vrtec. Blizu šole je bilo župnišče, v katerem so poučevali verouk v skladu s poukom, šola je večkrat imela šolske maše. Ob šoli sta bili tudi telovadišče, šolski vrt ter sadovnjak. Po prvi svetovni vojni so na šoli delovala društva kot so Podmladek rdečega križa in Podmladek jadranske straže. Šola se je podrla leta 1996 in od takrat stoji nova moderno opremljena šola s telovadnico, igriščem, računalniško učilnico, …
Pred 2. svetovno vojno je na šoli potekalo veliko nabiralnih akcij. Zbirali so predvsem denar za revne otroke, pelin, zelišča ipd., denar so zbirali predvsem za revne otroke s pomočjo Rdečega križa. Kot obšolske dejavnosti se je štel tudi verouk, saj je bil neposredno povezan s šolskim delom. Otroci so večkrat imeli maše.[2]

3. Predstavitev vprašalnika o Šolskih in obšolskih dejavnostih

Učencem sva razdelili 150 anketnih lističev, ki so jih doma izročili svojim staršem oz. starim staršem.Vrnjenih je bilo 71 anketnih lističev. Največ vrnjenih anketnih lističev je bilo od učencev, ki so šolo obiskovali v letih 1975-1985.

Predstavljava vprašalnik:

Spoštovani!
Sva učenki 8. razreda osemletke. Pri zgodovinskem krožku, pod vodstvom mentorice Diane Bohak - Sabath, delava raziskovalno nalogo o interesnih dejavnostih na šoli v Zavrču v 20. stoletju.
Prosimo Vas, da izpolnite anketni listič. Podatki bodo namenjeni raziskovalni nalogi o interesnih dejavnostih v šoli v Zavrču. Vaše osebne podatke potrebujemo zato, da Vas lahko še dodatno kaj vprašava , če bi bilo potrebno.

Hvala.

1.Katere obšolske dejavnosti ste obiskovali?
2.Kaj ste tam počeli in kdo jih je vodil?
3.Kje so potekale in približno koliko učencev jih je obiskovalo?
4.Ste se po pouku zadrževali na telovadišču oz. igrišču?
5.Ste obiskovali šolsko knjižnico? Katere knjige ste si sposojali?
6.So bile tudi v župnišču organizirane še kakšne dejavnosti (razen verouka) in kdo jih je vodil?
7.Kako ste doživljali pot iz šole proti domu?
8.Kaj ste delali na šolskem vrtu? Kdaj? Kdo je vodil delo?
9.So bila organizirana kakšna tekmovanja?
10.Katere nabiralne akcije ste izvajali?

4. Analiza ankete – rEZULTATOV VPRAŠALNIKA O Šolskih in obšolskih dejavnostih

Pregled vrnjenih anketnih lističev po obdobjih :

1930-1945
Učenci so kot obšolske dejavnosti obiskovali šivanje, verouk, izdelava predmetov iz lesa, pletenje, kvačkanje. Tam so našivavali prtičke, izdelovalii razne lesene predmete, pletli in kvačkali. Verouk je vodil župnik Jarh, lesarski krožek Ivan Pretnar in ženska ročna dela Anica Novak. Dejavnosti so potekale v okviru šole. Ženska ročna dela so obiskovale vse deklice. Večinoma se po pouku niso zadrževali na telovadišču oz. igrišču. Nekateri so bili naročeni na revijo Cicibanček. Sposojali so si knjige v knjižnici. Pot domov je vsak doživljal po svoje. Na vrtu so delali delavci šole. V šoli so zbirali denar za Rdeči križ in pelin.

1945-1955
Učenci so kot obšolske dejavnosti obiskovali ročna dela, pevski zbor, krožek za kmečke dejavnosti. Pri ročnih delih so izdelovali preše, klopotce, pletli so in kvačkali – vodil ga je Kondrad Vršič. Pri krožku za kmečke dejavnosti/šolski vrt so ličkali koruzo, tolkli sončnice, pobirali krompir in repo. Pri pevskem zboru pa so peli. Obšolske dejavnosti so potekale v šoli in na vrtu, obiskovala jih je večina učencev. V šolskem vrtu so sadili, pleli, okopavali – delo na vrtu so vodili kuharica ter učitelji. Večinoma se po pouku učenci niso zadrževali na telovadišču. Večina učencev je v tem obdobju obiskovala šolsko knjižnico, najbolj izposojene knjige so bile pravljice, Deseti brat, Martin Krpan ter življenjepisi pisateljev …
V župnišču niso bile organizirane kakršnekoli dejavnosti razen verouka. Tisti, ki so se po pouku odpravili domov, so imeli pred sabo zanimivo pot, hodili so peš in ob tem doživeli marsikaj zanimivega.
V tistem času so bila organizirana tekmovanja iz nogometa, igre z žogo, skoki v višino ter iz lepopisa.
Izvedli so veliko nabiralnih akcij v okviru Rdečega križa oz. šole. Nabirali so: zelišča za zdravila, les za šolo, star papir, železo, hrano.

1955 - 1965
Učenci so kot obšolske dejavnosti obiskovali: ročnodelski krožek, pevski zbor, lutkovni krožek, fotografski krožek ter likovni krožek. Pri teh dejavnostih so pletli predpražnike iz koruznega ličja (ročnodelski krožek) in šivali – vodili sta jih Marta Boslij in Ida Majcenovič. Pevski zbor je prav tako vodila Ida Majcenovič. Lutkovni krožek je vodila Minka Novak. Pri fotografskem krožku so razvijali slike in fotografije – vodil ga je Marjan Mrdaus. Obšolske dejavnosti so potekale v šoli. Likovni in fotografski krožek je obiskovalo približno 10 otrok, ostale dejavnosti pa vsi učenci. Na šolskem vrtu so otroci kopali, pripravljali grede, sadili, pleli – delo je potekalo med poukom gospodinjstva in ga je vodila učiteljica. Učenci, ki se jim ni mudilo domov, so se občasno zadrževali na igrišču. Večina učencev je obiskovala knjižnico, brali so Kekčeve dogodivščine ter razne pravljice.
V župnišču naj bi bil organiziran pevski zbor pod vodstvom Ivana Pucka ter mladinski sestanki po nedeljski maši.
Med potjo iz šole so se tepli, lovili, z nožki izrezovali debla dreves, se smejali.
Na voljo so bila tekmovanja iz nogometa ter odbojke. Otroci so nabirali pelin, polže, staro železo, kostanje, stari papir ter denar za Rdeči križ.

1965 - 1975
Otroci so obiskovali likovni, ročnodelski ter novinarski krožek in pevski zbor.
Te dejavnosti so potekale v šoli in ponavadi jih je obiskovala vsaj polovica razreda. Med drugim so otroci pomagali pleti, okopavati ter saditi na šolskem vrtu pod vodstvom Marte Bosilj ter Nade Kukovec.
Po pouku se je večina otrok zadržala na šolskem igrišču, po poti domov pa so se tepli, trgali torbe, peli, smejali, razbijali steklo.
Obiskovali so tudi šolsko knjižnico, kjer so si sposojali partizanske knjige, pravljice, različne knjige za domačo rabo. V župnišču so imeli organizirane pevske in duhovne vaje, igre z žogo – vodil jih je župnik.
Organizirana so bila tudi prav zaresna tekmovanja kot so kros, bralna značka.
Izvajali so zbiranje starega papirja, nabiranje pelina, polžev, kostanjev, bezga, krompirja, jabolk.

1975 - 1985
Otroci so obiskovali pevski zbor, ročnodelski krožek, gasilske vaje, športni krožek, kulturni krožek ter delo na šolskem vrtu. Tam so peli, pletli, kvačkali, učili se gašenja, nogometa, različnih športov, pisali spise, poezijo. Vse dejavnosti so potekale v šoli. Pevski zbor je obiskovalo 25 učencev, ročna dela ter gasilske vaje pa približno 10 učencev. Večina otrok je obiskovala šolsko knjižnico. Sposojali so si razne knjige za domače branje, enciklopedije, Pesterno, Cvetje v jeseni, Martin Krpan, Bratovščina sinjega galeba, Karl May, … V župnišču so bile organizirane pevske ter duhovne vaje, med drugim so čistili cerkev. Otroci so še zmeraj hodili iz šole peš, po poti so se smejali, se tepli, pozimi so drsali po ledu v potoku, hodili so po njivah pšenice, drug drugemu prodajali bonbone.
Bila so organizirana že različna tekmovanja: kros, bralna značka, Vegovo tekmovanje. Med drugim so izvajali razne nabiralne akcije: nabirali so zelenjavo za šolo, star papir, pelin.

1985 - 1995
Otroci so obiskovali ročna dela (menotrica Ida Majcenovič), pevski zbor (mentor Rudi Mohorko), pravljični krožek (mentorici Tanja Cvetko in Metka Skočir), taborniški krožek (mentorica Andreja Emeršič), prometni krožek (mentor Mirko Šoba), gospodinjski krožek, obdelovanje šolskega vrta (mentorica Marija Belak). Pri ročnih delih so pletli, kvačkali; pri pevskem zboru so peli, pri pravljičnem krožku so prirejali lutkovne igre, poslušali pravljice; pri taborniškem krožku so streljali z zračno puško; pri prometnem krožku so se učili prometnih znakov. Na šolskem vrtu pa so okopavali, sadili zelenjavo, pleli – med gospodinjstvom, ki ga je vodila Marija Belak ali pod vodstvom kuharice Nade Kukovec. Te dejavnosti je v povprečju obiskovalo 15 otrok.
V župnišču so bile organizirane pevske vaje, za ministrante pa so organizirali dvodnevne počitnice.
Pot iz šole opisujejo kot doživetje, nekateri so hodili peš, drugi pa z avtobusom. Pozimi so se kepali. Fantje pa so nagajali puncam.
Organizirana so bila različna športna tekmovanja, bralna značka.
Izvajali so nabiranje pelina, kostanjev, starega papirja.

1995 - 2005
Otroci so obiskovali zgodovinski, kemijski, likovni, računalniški, geografski krožek ter Veselo šolo. V teh krožkih so se pripravljali za tekmovanja. Obiskovalo jih je manjše število učencev – 15 ali še manj. Po pouku so se zadrževali na telovadišču.
V knjižnici so si izposojali knjige, ki so bile predpisane za domače branje in tiste, ki so bile takrat popularne.
V župnišču niso bile organizirane nobene dejavnosti. Pot iz šole ni bilo nobeno posebno doživetje, saj smo domov hodili z avtobusom.
Na šolskem vrtu so delali v okviru gospodinjstva in med poukom – družbeno koristno delo. Urejali so grede, sejali, sadili.
Tekmovanj je bilo zelo veliko. Nabirali so star papir ter pelin.

5. INTERVJUJI Z UPOKOJENCI IN ZAPOSLENIMI NAŠE ŠOLE

5.1. Intervju z gospo Karlo Domjan

OD KDAJ VODITE ŠOLSKI VRT?
Vodim ga od leta 2002. Prej ga je vodila ga. Marta Bosilj.

Slika 1 Delo na šolskem vrtu na srečanju VIC 26.5.2000.

ALI UPORABLJATE PRIDELKE TUDI V ŠOLSKI KUHINJI?
Da, vse pridelke uporabljamo. Nekatere tudi spravimo za ozimnico.

KDO VAM POMAGA PRI DELU?
Hišnik g. Zvonko Pravdič, kuhar in učenci.

KAKO IZBIRATE PROJEKTE?
Projekte nam določijo pri VIC-u. Drugih projektov, razen Zdrave šole in VIC-a ni bilo. Smo pa tudi izdelali nekaj likovnih izdelkov za vrt (kazala, strašila, okraševanje kozarcev za vlaganje ...).

UČENCI KATERIH RAZREDOV DELAJO NA VRTU?
Na vrtu so pomagali učenci od petega do osmega razreda v okviru naravoslovnih dni. Kako pa bo v devetletki, pa ne vem.

KDAJ SE PRIČNE DELO NA VRTU ZA ZAPOSLENE IN KDAJ ZA UČENCE?
Odvisno od vremenskih razmer. Najprej hišnik prekoplje vrt, kasneje pa se v delo vključijo še učenci.

ALI ŠE VEDNO DELUJETE V ZDRAVI ŠOLI IN VIC-U?
Še vedno aktivno sodelujemo v teh projektih.

KAJ POUDARJA PROJEKT ZDRAVA ŠOLA?
Projekt poudarja predvsem ekološko pridelavo pridelkov.

Slika 2 Šolski sadovnjak – 26.5.2005.

SE JE VRT V ČASU VAŠEGA VODENJA KAJ SPREMENIL?
Vrt je ostal nespremenjen.

KDO PA VODI SADOVNJAK V BLIŽINI VRTA?
Sadovnjak vodi hišnik Zvonko Pravdič.

ALI UČENCI POMAGAJO TUDI V SADOVNJAKU?
Ne. Učenci bolj opazujejo, saj tudi ne morejo pomagati. Učencem demonstriramo delo v sadovnjaku.

5.2. Intervju z gospo Ido Majcenovič

Od katerega leta ste delali na šoli ?
Na šoli sem delala od leta 1961.

Katero delo ste opravljali?
Učila sem drugi, tretji, peti razred ter glasbo in zbor, saj je primanjkovalo učiteljskega kadra.

Koliko razredov je bilo takrat na šoli ?
Takrat je bilo na šoli 7 razredov.

Je šolski vrt takrat že deloval?
Da, že dolgo pred tem.

Kdo ga je vodil?
Takrat ga je obdelovala kuharica z nekaterimi učitelji, ki so se morali predhodno posvetovati s kuharico.

Kaj ste sadili?
Sadili smo predvsem zelenjavo. Na šolski njivi pa predvsem koruzo za prodajo.

Kaj so delali otroci?
Otroci so na njivi okopavali in spravljali pridelek, ki smo ga kasneje prodali pod vodstvom pionirja.

Otroci katerih razredov so takrat delalI na vrtU in v okviru katere dejavnosti?
Na vrtu so takrat delali učenci višjih razredov.

Ali je delovala tudi drevesnica oz. sadovnjak in čebelnjak?
Ne.

Imate kakšno sliko, dokument, ki nam prikazuje delo na vrtu?
Predvsem v kronikah, obstaja pa tudi knjiga o šoli.

Ali ste uporabljali pridelke tudi v šolski kuhinji?
Pridelke z vrta smo uporabljali predvsem v kuhinji.

Kje je takrat stal vrt?
Vrt je stal zahodno od današnje šole, proti današnji mrliški vežici. Bil je veliko večji od današnjega.

Ali je bil šolska last?
Vrt je bil šolska last, vendar so kasneje del zemlje odkupili za izgradnjo mrliške vežice. Vendar nam je ostalo še precej zemlje. Njivo je odkupil kombinat.

5.3. Intervju z gospodom Antonom Pravdičem

Kaj počnete na vrtu?
Na vrtu okopavam, prekopavam in lopatam, …

Kdaj pričnete Z deli na vrtu?
Z deli začnem aprila, odvisno od vremena.

Slika 3 Šolski sadovnjak – 26.5.2000.

Skrbite za sadovnjak?
Da, skrbim za sadovnjak.

Kaj počnete v sadovnjaku?
Predvsem obrezujem, gnojim, …

Koliko dreves raste v sadovnjaku?
V sadovnjaku raste 16 dreves.

Od kdaj upravljate sadovnjak?
Za sadovnjak skrbim od leta 1998.

Ali je že prej deloval sadovnjak?
Ne, sadovnjak ni deloval prej.

Slika 4 Sadovnjak – 26.4.2000.

Sadje uporabljate tudi v kuhinji?
Ne, saj ga je zelo malo, ker ga otroci prej pojedo.

5.4. Intervju z gospo Marto Bosilj

Od katerega leta ste delali na šoli ?
Na šoli sem delala od leta 1965.

Katero delo ste opravljali?
Vse po potrebi, ker je takrat primanjkovalo učiteljev.

Koliko razredov je bilo takrat na šoli ?
Na šoli je takrat bilo 5 razredov. Ker je bilo veliko otrok, je bilo 8 oddelkov.

Je šolski vrt takrat že deloval?
Da, še veliko prej.

Kdo ga je vodil?
Takrat ga je vodil učitelj, ki je v 5. razredu poučeval tehnični pouk.

Kaj ste sadili?
Predvsem smo sadili zelenjavo.

Slika 5 Delo v sadovnjaku – 26.5.2000.

Kaj so delali otroci?
Otroci so predvsem prekopavali, sadili, sejali, obirali in pobirali bogat pridelek.

Otroci katerih razredov so takrat delali na vrtU in v okviru katere dejavnosti?
Takrat so to delo opravljali najstarejši – 5. razred v okviru tehničnega pouka.

Ali je delovala tudi drevesnica oz. sadovnjak in čebelnjak?
Takrat ni bilo ne drevesnice, ne čebelnjaka. Imeli smo le eno češnjo.

Imate kakšno sliko, dokument, ki nam prikazuje delo na vrtu?
Ko sem vodila projekt 4. srečanja Vic, je naša šola izdala bilten projektnega dela učencev, pod naslovom Zelenjave košara, bolezni ne mara.

Ali ste uporabljali pridelke tudi v šolski kuhinji?
Da, takrat so bili učenci zelo revni in smo zato večino zelenjave, pridelane na šolskem vrtu, uporabili v šolski kuhinji.

Kje je takrat stal vrt?
Vrt je bil zahodno od današnje šole.

Ali je bil šolska last?
Da, bil je naša last.

Razgovore sva opravili v marcu 2005.

Slika 6 Del udeležencev 4. srečanja VIC – 26.5.2000.

6. Predstavitev delovanja šolskega vrta skozi obdobje 20. stoletja – IZ ŠOLSKIH KRONIK

Vrt je na začetku deloval na župnijskem zemljišču, kateremu je šola plačevala najemnino. Učenci so delali na vrtu v okviru Kmetijskega pouka. Pobijali so razne škodljivce in plevel, okopavali so, sejali, presajali. Šola je imela tudi čebelnjak, vendar so kasneje čebele pomrle. Deloval je tudi sadovnjak in vinograd. Vrtni plot so večkrat prebarvali. Deklice so bile predvsem na gredicah s cvetlicami. Za boljše obdelovanje je bila šola naročena na revijo Slovenski vrtnar.
Na začetku delovanja je v okviru šolskega vrta delovala še drevesnica, majhen vinograd, sadovnjak ter čebelnjak. Na šolskem vrtu, ki ga je vodil šolski upravitelj, so v okviru pouka delali tudi učenci. Deklice so delale na vrtu, sadile rože, plele. Dečki pa so se učili odpravljati razne škodljivce.
Že naslednje leto so popravili šolski vrt za 260K, učencem so oddali 32 cepljivk in na novo posadili 40 jablan (divjakov).[3]
Šola je bila v šolskem letu 1923/24 naročena na slovenski časnik: Sadjar in vrtnar. Otrokom so zaradi dobre letine včasih razdelili sadike malin in rdečega grozdja. Delo na vrtu pa se je štelo kot praktični pouk.[4] V naslednjih letih se je sistem poučevanja rahlo spremenil, in delo na vrtu se je štelo v okvir kmetijskega pouka. Ob šolskem vrtu je še vedno stala drevesnica, kjer so morali zaradi vremena izkopati 65 divjakov. Cepljene divjake pa so razdelili med otroke.[5] Naslednje leto je zima uničila veliko trsov. Vinski pridelek je bil slab, vendar je imelo sadje dobro ceno.[6] Leto zatem je dobro rodila vinska trta, posledično se je vino dobro prodajalo, saj je imelo v obdobju vojne dobro ceno.[7] Naslednji podatek, ki ga zasledimo, je obnovitev šolskega vrta v letih po drugi svetovni vojni, ki je bil v slabem stanju. Vrt je obdeloval učitelj verouka, ker se šolski upravitelj ni zanimal zanj.[8] Zasledimo, da je bil šolski vrt dobro obdelan in da so pridelki šli v namen kuhinje.[9] (V naslednjih letih, za katere je kronika izgubljena, sva podatke črpali iz intervjujev in anket.) Okrog leta 1960 je imela šola v lasti njivo, na kateri so otroci vzgajali koruzo in jo prodajali zadrugi. Kmalu si je to njivo odkupil kombinat. Šola je sicer imela šolski vrt, ampak na njem so gojili zelenjavo za potrebe šolske kuhinje. Vodila ga je kuharica s pomočjo učiteljic, ki so na oknih v razredih gojile različne rastline. Ta vrt je ležal zahodno od naše nove šole, ampak kmalu si je tudi ta vrt pridobilo župnišče in začelo po njej širiti pokopališče. Šola je ostala brez velikega dela vrta. Kljub temu pa so vso zelenjavo uporabljali izključno v kuhinji. Jedli so razne enolončnice (luščen fižol, krompirjeva enolončnica, …). Ko je njivo dobil v last Kmetijski kombinat, nekaj let niso otroci na vrtu delali nič. Okrog leta 1970 pa se je spremenil šolski program in se je pouku priključilo gospodinjstvo, so dekleta začela spet okopavati, pleti in saditi zelenjavo na šolskem vrtu. Fantje pa so pomagali pri težjih delih. V kasnejših letih se je vrt razvijal zelo intenzivno, čeprav na majhnem kosu zemljišča.
Od leta 1993 pa do leta 1996 so učenci delali na vrtu v okviru družbeno-koristnega dela, delali so otroci od četrtega do petega razreda [10]. Leta 1996 se je naša stara šola porušila. Leta 1997 se je zgradila nova šola, ob kateri se sedaj nahajata sadovnjak in vrt. [11] Šola je od leta 1996 vključena v projektno delo VIC.[12]

Slika 7 OŠ Cirkulane - Zavrč, lokacija Zavrč danes. Posnetek je bil narejen 26.5.2000.

V projektu VIC sodelujemo zelo aktivno. Leta 2000 smo organizirali tudi 4. srečanje Vzorčno izobraževalnih centrov Slovenije, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo. Želeli smo predstaviti projekt Naš zelenjavni vrt ter prikazati uporabo pridelkov v prehrani.

Slika 8 Vabilo na 4. srečanje VIC, 26.5.2000.

Slika 9 Program 4. srečanja VIC, 26.5.2000.

Izdali smo tudi brošuro na to temo, za katero smo iskali podatke predvsem v raznih revijah, brošurah in v ustnem izročilu. Organizirali smo tudi 6 delavnic na temo dela na vrtu, kjer so se lahko otroci kaj naučili in se zabavali. V delavnicah pod vodstvom mentorjev so otroci lahko sodelovali v raznih programih, kjer so si lahko naredili sokove, načrtovali šolski vrt, lahko so delali na vrtu (sejanje solate in druge zelenjave), pripravili so kompost, izdelovali so vrtno orodje – grablje. V delavnicah so sodelovali učenci desetih šol iz vse Slovenije[13]. Ker vsi želimo, da bi bila naša šola prijazna, smo zato tudi vključeni v projekt Zdrava šola, ki daje poudarek predvsem na ekološki pridelavi živil. Učenci aktivno sodelujemo pri urejanju okolice naše šole in pomagamo na vrtu po naših sposobnostih. Vrtu posvečamo večjo pozornost pri naravoslovnih dnevih. Šolo obdaja lepa okolica in učenci se trudimo to tudi ohraniti. V brošuri »Zelenjave košara, bolezni ne mara«, so opisane vrtnine, njihova pridelava, škodljivci, priprave tal, izvor vrtnin, sejalni načrt, zdravilnost vrtnin, shranjevanje zelenjave, naravna škropiva in gnojila, koristne živali na vrtu, ljudske modrosti … Otroci so na to temo pisali pesmi ter svoja razmišljanja. Nekateri so tudi likovno ustvarjali( Zelenjave košara, bolezni ne mara, bilten projektnega dela učencev osnovne šole Zavrč). Sama tema je bila obravnavana tudi pri gospodinjstvu, biologiji in kemiji (v osemletki)[14]. Učitelji so podali poročila o delu in delo v vseh delavnicah je bilo ocenjeno kot uspešno. Učitelji so delo vodili sistematično, o njem so vodili zapiske. [15]
Ob koncu smo pripravili tudi razstavo izdelkov in predstavitev šol in njihovih posebnosti. Na koncu smo bili vsi učenci zadovoljni, prav tako mentorji, saj so dobili veliko pohval. Na koncu smo se razšli z obljubo, da se kmalu spet snidemo in da nas bodo še kdaj obiskali.

Za konec pa še misel:
Zemlja je mati pridelka, trud je njegov oče.
Ujgursk

Slika 10 Razstava VIC 26.5.2000.

Slika 11 Razstava VIC 26.5.2000.

Slika 12 Razstava VIC 26.5.2000.

Slika 13 Razstava VIC 26.5.2000.

Slika 14 Delavnica izdelava sokov 26.5.2000.

7. ZAKLJUČEK

V šolskem letu 2004-2005 smo se na OŠ Cirkulane – Zavrč odločili sodelovati pri pripravi zgodovinske raziskovalne naloge, na temo Šolske in obšolske dejavnosti. V začetku sva se tega izziva bali, vendar ga potem sprejeli zaradi zanimive teme. Pri raziskovalni nalogi sodelujva dve učenki iz 8/8. Z delom sva pričeli septembra s prebiranjem in izpisovanjem iz šolskih kronik. Prva kronika je napisana v nemščini. Tretja kronika je bila izgubljena, v času ko se je porušila stara šolska stavba. Anketne lističe sva razdelili med zimskimi počitnicami, učenci so jih odnesli domov in jih predali starim staršem ali staršem. Vprašanja sva sestavili sami. Vrnjenih je bilo več anketnih lističev in sva lahko dobile več podatkov. Obenem pa je bilo tudi veliko časovnih obdobij obiskovanja šole.
Nekaj dela sva opravile tudi na terenu, to so bili intervjuji z upokojenimi oz. zaposlenimi delavci šole. Tako sva izvedeli, kar nekaj podatkov o delovanju šolskega vrta, kdo je v tem času vodil vrt, kdo je delal na vrtu itd.
Prav tako sva uporabili gradivo s srečanja VIC, ki so nama bili v veliko pomoč še posebej pri novejših obdobjih. V gradivih je bilo veliko slikovnega materiala, ki sva ga uporabili v raziskovalni nalogi.
Število interesnih dejavnostih se je po drugi svetovni vojni povečalo. Pred vojno in med njo je na šoli potekalo malo dejavnosti oziroma nič, po njej pa so z novimi načrti za šolstvo bile uvedene mnoge nove dejavnosti. Otroci so veliko več obiskovali knjižnico in se svoje spretnosti preverjali pri raznih tekmovanjih.
O šolskem vrtu sva zvedeli veliko novega. Vrt se je čez vsa obdobja spreminjal. Zamenjal je veliko lastnikov, v začetku je vrt bil na drugi legi in veliko večji, a kmalu si ga je prilastilo župnišče. V času nove šole vrt leži ob cerkvi. Ob vrtu je sadovnjak, ki ga po obdobju druge svetovne vojne ni bilo. Učenci sprva sploh niso delali na vrtu, po končani vojni pa se je delo vpeljevalo pod okvirom gospodinjskega pouka in naravoslovnih dni ter družbeno koristnega dela.
Zanimivo je bilo tudi to, da so do leta 1990 otroci v večini odhajali domov peš, s povečanjem prometa in izboljšanjem cestnih povezav pa z avtobusom oziroma s kolesi. Pot, po kateri so hodili peš, je bila veliko zanimivejša, saj so doživeli veliko zanimivega in lepega ter ugnali marsikatero neumnost.
Odkrili sva, da je največ podatkov na temo šolskega vrta, ki ima pri nas dolgoletno tradicijo. Prvič ga zasledimo v letu 1918 (če izvzamemo prvo kroniko). Vrt je preživel marsikatero spremembo. Že od nekdaj uporabljajo pridelke v šolski kuhinji. Danes je vrt na novem zemljišču, vendar nam še vedno daje bogat pridelek.
Pri delu naju je usmerjala najina mentorica s koristnimi nasveti in napotki, brez katerih ne bi uspele te naloge izdelati. Ta naloga je za naju predstavljala velik izziv iz katerega sva se veliko naučili.

8. UPORABLJENI VIRI

1. Šolska kronika 1918 – 1961. Dokument hrani šolski arhiv.

2. Anketni vprašalniki . Hrani jih zgodovinski krožek OŠ Cirkulane – Zavrč.

3. Intervjuji s Karlo Domjan, Ido Majcenovič, Marto Bosilj in Antonom Pravdičem.

4. Šolska kronika 1993 – 2004. Dokument hrani OŠ Cirkulane – Zavrč.

5. Gradivo 4. srečanja Vzorčno - izobraževalnih centrov proizvodno interesnih dejavnosti. Gradivo hrani šolski arhiv.

6. Zelenjave košara, bolezni ne mara – Bilten projektnega dela učencev osnovne šole Zavrč.

Gradivo hrani šolski arhiv.

9. NALOGO STA PRIPRAVILI ČLANICI ZGODOVINSKEGA KROŽKA OŠ CIRKULANE – ZAVRČ, LOKACIJA ZAVRČ:

Monika Trančar – Kokot in Natalija Pravdič, učenki 8. razreda.

Mentorica Diana Bohak – Sabath.

[1] Šolska publikacija 2004 – 2005.

[2] Šolska kronika 1918 – 1961; Šolska kronika 1993 – 2004.

[3] Šolska kronika 1918-1961, šolsko leto 1921-1922.

[4] Šolska kronika1618-1961, šolsko leto 1923-1924.

[5] Šolska kronika 1918-1961, šolsko leto 1928-1929.

[6] Šolska kronika 1618-1961, šolsko leto 1929-1930.

[7] Šolska kronika 1618-1961, šolsko leto 1930-1931.

[8] Šolska kronika 1618-1961, šolsko leto 1948-1949.

[9] Šolska kronika 1618-1961, šolsko leto1952-1953.

[10] Šolska kronika 1993-2004, šolsko leto: 1993-1994, 1994-1995, 1995-1996.

[11] Šolska kronika1993-2004, šolsko leto 1996-1997.

[12] Zelenjave košara, bolezni ne mara, Bilten projektnega dela učencev osnovne šole Zavrč, 26.5. 2000.

[13] Večer, junij 2000; Narava, vrt,živali.

[14] Učno- vzgojni program učencev od 1 -8 razreda.

[15] Gradivo ob četrtem srečanju VIC.

Zgodovinska raziskovalna naloga ŠOLSKE IN OBŠOLSKE DEJAVNOSTI V ZAVRČU

1. UVOD