POSEBNOSTI PRIDELOVANJA SEMENSKIH ŽIT

Mnogi pridelovalci žit se še ne zavedajo dovolj, kako pomembna je setev kvalitetnega potrjenega semena, saj je dobro seme tisto, ki odločilno vpliva na dober in kvaliteten pridelek. Zato je potrebno vedeti, da vsak pridelek žita ni primeren za nadaljno setev. Tehnologija pridelovanja semenskih žit se bistveno ne razlikuje od tehnologije pridelovanja krmnih žit in žit za človeško prehrano, vendar moramo biti pri semenskih posevkih pozorni na nekatere posebnosti in postopke, ki jih moramo upoštevati, da lahko pridelamo kvalitetno seme. Prispevek temelji na praktičnih izkušnjah pridelovanja semena na Kmetijskem poskusnem centru Jable, kjer pridelujemo in dodelujemo semenska žita že več kot 30 let. Za pridelovanje semenskih žit so najbolj primerne velike površine, saj se na ta način lažje izognemo onesnaženju z drugimi sortami ali celo drugimi vrstami žit. V prispevku so opisane predvsem posebnosti tehnologije pridelovanja semenskih žit, in sicer za posejano elito ali nižje vzgojne stopnje.

KOLOBAR Pridelovanje žit v monokulturi ni priporočljivo, saj se pridelki zmanjšajo, večja je nevarnost napada rastlinskih bolezni zaradi ohranjanja povzročiteljev bolezni na rastlinskih ostankih. Poveča se enostranska zapleveljenost, zato je takšno pridelovanje manj donosno. Primerni predposevki so okopavine, silažna koruza, nekatere metuljnice, trave in travno deteljne mešanice. Pšenica, ječmen in predvsem oves so občutljivi na pridelovanje v monokulturi, rž pa je med strnimi žiti najmanj občutljiva.

Izjemoma jara žita lahko sledijo oziminam, vendar še to le v primeru, da smo njivo pravilno obdelali in s tem zagotovili, da je seme ozimnega žita vzkalilo že prejšnje leto. Še boljše pa je, da posejemo vmesni dosevek. V nasprotnem primeru se nam v semenskem posevku jarega žita lahko pojavijo tudi rastline ozimnega žita, ki preidejo tudi v generativno fazo in dozorijo, zato tak posevek ne more biti potrjen kot semenski. Za jarim ovsom in ječmenom lahko sejemo ozimna žita, vendar se zgodi, da se pojavi nekaj rastlin jarine tudi v ozimnem posevku, zato je potrebna odstranitev teh rastlin. Pri tako ozkem žitnem kolobarju pa naj bo posejan vsaj strniščni dosevek, žito pa naj sledi žitu le enkrat, nato pa posadimo koruzo.

PRIPRAVA ZEMLJE ZA SETEV
Zemlja mora biti dobro pripravljena, saj ima le v kvalitetno pripravljeni zemlji posejano seme najboljše možnosti za optimalno rast in razvoj. Površinski sloj zemlje naj bo drobno grudičast in izravnan, da ima vse seme podobne in optimalne pogoje za kalitev in vznik. Priprava zemlje je odvisna od prejšnjega posevka. Temeljno oranje naj bo do globine 20 do 25 cm, kar je odvisno tudi od vrste tal. Ostanki prejšnjega posevka morajo biti podorani, saj v nasprotnem primeru zelo ovirajo obdelavo, setev in tudi vznik in rast mladih rastlinic, so pa rastlinski ostanki tudi vir bolezenskih okužb. Koruznico lahko zelo lepo in temeljito zaorjemo, če jo prej razbijemo s kultivatorjem. Pri nizki založenosti tal s fosforjem in kalijem zaorjemo tudi potrebno količino teh hranil. Nato zemljišče obdelamo še s krožno brano (če je potrebno, tudi dvakrat), pri srednji ali dobri založenosti tal lahko takrat zabranamo tudi potrebno količino fosforja, kalija in dušika, na količino katerega moramo biti še posebej pozorni. Sledi še obdelava s predsetvenikom, tako da dobimo pred setvijo primerno kvalitetno obdelano zemljišče. Pomembno je, da je zemlja dobro uležana, zato je potrebno predsetveno globoko oranje vsaj 10 dni pred setvijo. Od vseh žit je na neuležano zemljo najbolj občutljiva rž. Če so tla pri predsetveni obdelavi premokra, se nam to maščuje, saj tla postanejo zbita, poslabša se struktura, na takih tleh zastaja voda, tako da posevek slabo uspeva ali celo propade.

SETEV
Pred setvijo semenskih žit se moramo odločiti katere sorte bomo posejali. Na izbor sort vpliva več dejavnikov:
a) Prvi, ki sicer tehnološko gledano nima nobenega pomena, je pa odločilen je ali imamo soglasje žlahtnitelja oziroma zastopnika določene sorte za pridelovanje. Če tega nimamo ali pa zahteva zastopnik previsoko licenčnino oziroma zaračuna previsoke lastne stroške, se moramo pridelovanju semena te sorte odpovedati, čeprav je sorta primerna in prihaja do pomanjkanja semena te sorte na domačem tržišču.
b) Za setev izberemo le tiste domače in tuje sorte, ki so bile potrjene v uradnih sortnih preizkusih, ki jih pri nas opravlja Kmetijski inštitut Slovenije in so vpisane na sortno listo.
c) Pridelovalec semenskih žit se odloča o izboru sorte tudi glede na njene proizvodne značilnosti, podatke o tem pa dobimo iz uradnih sortnih poskusov in tudi iz lastnih makroposkusov. Proizvodne značilnosti, ki imajo trenutno največjo težo pri izboru sorte so:
rodnost
kvaliteta
višina rastlin (čim višje rastline, da je čim več slame. Nekateri sejejo žito zaradi slame in ne zaradi zrnja, ki ga zaradi nizke cene raje kupijo, oziroma ga po tako nizki ceni nočejo prodajati) čas dozorevanja (da lahko postopoma žanjemo, da ne pade kvaliteta zaradi prezrelosti)odpornost na pozebo, poleganje in bolezni.
d) Veliko vlogo pri odločanju za setev določene sorte ima tudi možnost prodaje. Sorte, katerih semena ne moremo prodajati, ne sejemo. Lahko je sorta zelo dobra, vendar pa njena promocija ni bila dobra, tako da je pridelovalci ne poznajo dovolj in se sorta lahko opusti kljub odličnim lastnostim. To se trenutno dogaja z ozimnim ječmenom Alpha in jarim ovsom Leanda.
e) Pri izboru in številu sort za pridelavo semenskih žit moramo upoštevati tudi kapacitete za skladiščenje naturalnega semena, saj je lahko v enem silosu samo ena sorta.

Pri setvi semenskih žit moramo posebno pozornost nameniti čistoči sejalnice, ki ne sme vsebovati semen drugih sort ali celo drugih vrst žita. Zato pred setvijo skrbno očistimo celo sejalnico z izpihovanjem s kompresorjem in nato z dobrim sesalcem odstranimo vse seme, ki je ostalo v sejalnici od prejšnje setve. Paziti moramo tudi, da na prikolici, s katero smo pripeljali seme, ni ostankov drugega semena. Če sejemo več različnih sort, posejemo najprej eno sorto do konca, nato skrbno očistimo sejalnico, nato posejemo drugo... tako da se čimbolj izognemo prepogostemu čiščenju sejalnice in s tem tudi onesnaženju z drugimi sortami. Sejemo z običajno žitno sejalnico.

Zelo pomemben je čas setve. V osrednji Sloveniji je optimalni čas za setev ozimnega ječmena od 25. 9. do 1. 10. , za rž od 25. 9. do 5. 10. in pšenico od 1. do 10. 10. Če sejemo prezgodaj, so rastline prebujne in so slabše odporne na zimske razmere in nekatere bolezni, na iste dejavnike pa so slabo odporni posevki, ki smo jih posejali prepozno. Setev po 10. 10. je v večini let neugodna tudi zato, ker se že pri manjši količini padavin tla težje osušijo in je zato zemljo težko obdelati oziroma zasejati. Jari ječmen in jari oves sejemo čimbolj zgodaj spomladi, takoj ko je zemlja dovolj osušena za obdelavo, lahko že konec februarja. Pri zgodnji setvi so pridelki jarih žit višji.

Za setev semenskega posevka moramo uporabiti kvalitetno razkuženo seme, ki mora biti tudi ustrezno deklarirano in pridelano pod ustrezno strokovno in zdravstveno kontrolo. Iz posejanega originalnega semena dobimo seme l. množitve, ki ga uporabijo za setev pridelovalci krmnih žit in žit za človeško prehrano. Pridelovalci semenskih žit sejemo tudi elitno seme za pridelovanje originala, ki ga uporabimo predvsem za lastno setev za pridobivanje semena l. množitve. Z vzdrževanjem višjih vzgojnih stopenj se ukvarjajo predvsem žlahtnitelji ali pooblaščeni vzdrževalci sort, od katerih tudi dobimo elitno oziroma originalno seme. Sejemo z žitno sejalnico v vrste na medvrstno razdaljo 12,5 cm, priporočeno količino semena glede na sorto in priporočeno globino kot pri setvi krmnih žit. Pri setvi semenskih žit je še posebej pomembna stezasta setev. Pri oskrbovanju posevkov vozimo po teh stezah, tako da ni povoženih rastlin, ki so ponavadi žarišča bolezni, se slabše razvijajo in seme ne dozori do žetve. Spravilo takega nedozorelega zrnja, ki ima visoko vsebnost vlage in veliko število mikroorganizmov na površini semenske lupine pomeni nevarnost, da bo prišlo do pregrevanja v silosu in s tem zmanjšanja kalivosti. Zato se pri setvi semenskih žit vsekakor odločimo za stezasto setev. Po setvi njivo še povaljamo.

Pri semenskih posevkih moramo upoštevati tudi prostorsko izolacijo. Z izrazom prostorska izolacija je mišljena prostorska oddaljenost od možnih izvorov onesnaženja semenskega posevka. S prostorsko izolacijo preprečimo nezaželjeno opraševanje in okužbo z boleznimi. Določena je s Pravilnikom o enotnih metodah strokovne kontrole pridelovanja kmetijskega semena. Pšenica, ječmen in oves so samoprašnice, zato posebna prostorska izolacija ni potrebna. V pravilniku je predpisana 3 m, kar lahko zagotovimo s tem, da pri žetvi s kombajnom odžanjemo primerno širok pas in tega žita ne uporabimo za seme. Prostorska izolacija pride v poštev tudi pri semenskem ječmenu zaradi nevarnosti okužbe z ječmenovo golo snetjo, in sicer 160 m od okuženega posevka. Rž je tujeprašnica, prenašalec cvetnega prahu je veter. Zato je predpisana prostorska izolacija 200 m, da ne pride do križanja z drugo sorto. Pri višjih vzgojnih stopnjah se prostorska izolacija ustrezno poveča.

OSKRBA POSEVKA MED RASTJO

Dognojevanje Prvo dognojevanje z dušikom je zelo pomemben ukrep in je največkrat najbolj odločilno za visok pridelek. Ponavadi je pri prvem dognojevanju potrebna večja količina dušika kot pri drugem in tretjem. Prvi obrok dušika lahko razdelimo na dva dela, posebej če pričakujemo večjo količino padavin. Če v jeseni nismo gnojili z osnovnimi gnojili, spomladi dognojimo z NPK gnojilom, ki ima večjo vsebnost dušika (na primer NPK 15-15-15). Zelo pomembno je, da prvo spomladansko dognojevanje opravimo čimprej, lahko že v februarju, in sicer takoj ko je zemlja dovolj osušena, da lahko gremo na njivo s stroji ali pa dognojujemo zjutraj, ko je zemlja še pomrznjena. Tudi pri semenskih posevkih uporabimo enake količine dušičnih gnojil kot pri pridelovanju krmnih žit in upoštevamo ostale dejavnike, ki vplivajo na količino dodanih gnojil. Drugo dognojevanje opravimo, ko imajo rastline oblikovano prvo kolence, pri rži pa kakšnih deset dni pozneje, da se izognemo poleganju. Semenske rži in semenskega ječmena ne dognojujemo tretjič, ker je nevarnost poleganja velika. Tretje dognojevanje pšenice z dušikom vpliva predvsem na polnjenje zrnja in tvorbo beljakovin. Opravimo ga v času klasenja (čas je odvisen tudi od bujnosti posevka, rodnost tal, predhodnega izpiranja dušika). Pri zelo bujnih posevkih tretjič ne dognojujemo. Dostikrat se zgodi, da v tem času nastopi suša, tako da tretje dognojevanje nima vpliva na povečanje pridelka (enaki pridelki pri dveh ali treh dognojevanjih z dušikom). Lahko dognojujemo tudi f oliarno, in sicer z raztopino ureje, apliciramo lahko hkrati s fungicidom Pri jarem ječmenu in ovsu dognojujemo dvakrat, in sicer v fazi med prvim in drugim kolencem, drugič pa v času klasenja oziroma latenja. Pri vseh žitih, predvsem pa pri ovsu moramo biti pozorni na dodano količino dušika zaradi nevarnosti poleganja, saj se posevek ne potrdi kot semenski, če je pred mlečno zrelostjo poleglo več kot 20% rastlin.

Varstvo semenskih žit pred pleveli
V semenskih posevkih moramo učinkovito odstraniti plevelne rastline, saj preveč zapleveljeni posevki niso potrjeni kot semenski. Le redkokdaj se zgodi, da se lahko izognemo škropljenju, saj so normativi glede zapleveljenosti semenskih posevkov dokaj strogi. Izbor herbicidov je enak kot pri krmnih žitih. Pri ozimnem ječmenu je najbolje, da škropimo proti plevelom že v jeseni, ko ima posevek 2 do 4 liste in so temperature še dovolj visoke, spomladansko škropljenje ozimnega ječmena pa je problematično, saj nizke temperature (pod 5oC) dan ali dva po škropljenju lahko povzročijo poškodbe rastlin ali pa vsaj precej zaustavijo rast in razvoj. Pšenico in rž pa škropimo v jeseni ali spomladi, vendar temperatura ne sme biti pod ničlo. Mnogokrat je problem zadostiti temu pogoju, saj ponavadi rastline preidejo v kolenčenje, ko postane topleje, za škropljenje po kolenčenju pa so primerni le nekateri herbicidi. Zelo pomembno je, da so pleveli v času škropljenja še dovolj majhni, predvsem velja to za smolenec in plevelne trave, na katere herbicidi ne delujejo, če so prevelike. V primeru, da smolenca nismo uspeli zatreti s herbicidi, ga iz semenskih posevkov odstranimo ročno, zelo uspešno pa ga odstranijo najsodobnejši stroji (trierji) pri dodelavi semena.

Varstvo semenskih žit pred boleznimi in škodljivci
Rastlinske bolezni lahko močno vplivajo na kvaliteto in količino pridelanega semena. Prevelika okužba z nekaterimi boleznimi je vzrok, da posevek ni priznan kot semenski. Tudi po dodelavi je okužba z glivo Fusarium spp. nad 5% na semenu vzrok za izločitev semena iz prometa. Najpogostejše glivične bolezni pšenice so žitna pepelasta plesen (Erysiphe graminis), fuzarioze (Fusarium spp.), listna pegavost (Septoria tritici) in pegavost pšeničnih plev (Septoria nodorum), lomljivost žitnih bili (Pseudocercosporella herpotrichoides), ki se pojavlja zaradi preozkega kolobarja. Pri semenskih posevkih moramo varstvo pred boleznimi izvajati še bolj dosledno. Prvi pogoj pri borbi proti boleznim je setev zdravega razkuženega semena (zelo pomembna je izbira primernega učinkovitega sredstva za tretiranje semena glede na pričakovane bolezni), pester kolobar, temeljito zaoravanje rastlinskih ostankov, optimalen čas setve. Med rastjo vsakih par dni pregledamo posevke in škropimo po potrebi s pripravki, ki jih uporabljamo tudi pri krmnih žitih. V najbolj kritičnih letih se zgodi, da moramo semenski posevek pšenice škropiti tudi trikrat (prvič in drugič ponavadi zaradi pepelaste plesni, tretjič zaradi septorije in fuzariuma). Proti fuzariozi klasa nobeden izmed fungicidov ne deluje dovolj učinkovito, kar je še posebej problematično pri semenski pridelavi. Najnevarnejše bolezni semenskega ječmena so žitna pepelasta plesen, ječmenov listni ožig (Rhynchosporium secalis), ječmenova progavost in ječmenova mrežasta pegavost (Helminthosporium gramineum in H. teres), ječmenova gola snet (Ustilago nuda). Pri semenskih posevkih je v nekaterih letih problem tudi okužba s fuzariumom, ki predstavlja problem predvsem na dodelanem semenu. Semenski ječmen ponavadi škropimo dvakrat, in sicer lahko že spomladi v fazi razraščanja (proti ječmenovem listnem ožigu in ječmenovi mrežasti pegavosti), drugič pa pač glede na zdravstveno stanje posevka, ponavadi v času klasenja. Golo snet zatremo z razkuževanjem semena z nekaterimi sredstvi, ki preprečijo razvoj glive, nekatere sorte pa so tudi precej dobro odporne. Najbolj problematiči pri pridelovanju semenske rži so rženi rožički (Claviceps purpurea), proti katerim je učinkovita setev neokuženega semena, globoko zaoravanje rastlinskih ostankov in pester kolobar. Iz semena lahko odstranimo sklerocije s čiščenjem na trierju. Pomembna bolezen je tudi rženi listni ožig (Rhynchosporium secalis), ki ga zatiramo podobno kot pri ječmenu. Kot pri pšenici in ječmenu predstavlja problem tudi fuzarium na semenu. Najpomembnejša bolezen ovsa je ovsova rja (Puccinia coronifera), ki jo dokaj enostavno zatremo s primernimi fungicidi. Semenski oves proti boleznim škropimo samo enkrat. Od škodljivcev so najpogostejši žitni strgači in uši, ki jih zatremo z istimi pripravki kot pri krmnih žitih.

Čiščenje netipičnih rastlin in drugih sort ter vrst žit iz semenskega posevka
To je specifično opravilo, ki pri pridelovanju krmnih žit in žit za človeško prehrano ni potrebno, pri pridelovanju semenskih žit pa je to zelo pomemben in dostikrat dokaj zamuden ukrep, ki ga opravimo lahko le ročno. Temu ukrepu se skorajda ne moremo ogniti, kljub temu, da smo zelo natančno opravili vse ukrepe, ki omogočajo kar čim večjo čistost posevka (kolobar, čista sejalnica, ustrezno seme). Netipične rastline so tiste, ki se precej razlikujejo od večine rastlin v populaciji npr. po višini, barvi plev, dolžini klasa... Za vsako vzgojno stopnjo so v Pravilniku o enotnih metodah strokovne kontrole pridelovanja kmetijskega semena predpisani normativi o številu netipičnih rastlin in rastlin druge sorte na kontrolno enoto:

      
                               elita     original    l. množitev         
Maksimalno dovoljeno število              
drugih sort na 100 m2          0         0           5   
________________________________________________________________

Višja je vzgojna stopnja, manjši je dovoljen procent netipičnih rastlin in prisotnost druge sorte, primesi drugih vrst žit pa v semenskem posevku ne sme biti. Posevek začnemo opazovati že v začetku klasenja, saj se že takrat opazijo nekatere netipičnosti. Zaželjeno je, da je posevek očiščen do začetka cvetenja, ker lahko pride do križanja (sicer v zelo majhnem obsegu, do 1% )netipičnih s tipičnimi rastlinami, kljub temu, da so žita, razen rži, samoprašna. Na ta način bi lahko prišlo do degeneracije sorte, če teh rastlin ne bi odstranjevali. Nekatere netipičnosti se pokažejo šele pri zorenju (npr. upognjen ali pokončen klas). Pri čiščenju natančno pregledamo posevek in ročno odstranimo vse neustrezne rastline: druge vrste, druge sorte, netipične rastline. Najbolje je, da odstranimo celo rastlino in ne samo klase. V primeru, da čistimo posevek po oploditvi, moramo neprimerne rastline odnesti z njive, saj bi se sicer lahko seme teh rastlin med žetvijo pomešalo med ostalo primerno seme.

ŽETEV SEMENSKIH POSEVKOV
Najbolje je, da je posevek ob žetvi suh, to pomeni, da vsebuje pod 14% vlage, kar je včasih težko zagotoviti in je zato potrebno sušenje semena. Ko posevek dozori, ga moramo požeti v čim krajšem času, saj se kvaliteta zrnja poslabša, če z žetvijo zavlačujemo. V enem dnevu požanjemo le toliko, kolikor smo sposobni v enem dnevu posušiti. Pri zavlačevanju žetve predstavljajo nevarnost padavine, saj lahko pride pri dozorelem semenu celo do kalitve semena že v klasu, če ga večkrat namoči dež. Semenska žita žanjemo z običajnim žitnim kombajnom, priporočeno pa je malo manjše število obratov bobna zaradi preprečitve mehanskih poškodb zrnja. Kombajn moramo pred žetvijo natančno očistiti, še posebej pa, če žanjemo različne sorte ali vrste. Najbolje je, da najprej požanjemo eno sorto, natančno očistimo kombajn in šele nato požanjemo drugo sorto, da s tem preprečimo mešanje sort in se izognemo preveliki porabi časa za čiščenje. Prav tako je pomembna čistoča prikolic, s katerimi odvažamo seme. S kombajnom odžanjemo en pas ali dva tudi ob poteh in med posevki, če so posejani drug poleg drugega in to zrnje spravimo ločeno od semena. To je potrebno zato, da bi se izognili možnosti onesnaženja z drugimi sortami ali vrstami.

SUŠENJE IN SKLADIŠČENJE SEMENSKIH ŽIT
Semenska žita v prometu lahko vsebujejo maksimalno 14% vlage, za skladiščenje naturalnega semena pa je bolje, da ga dosušimo na 13% ali manj, posebno če naturalno seme skladiščimo daljši čas. Nižja je vsebnost vlage, dlje časa se ohrani visoka kalivost in kvaliteta semena. Če zrnje ob žetvi ni bilo suho, ga moramo kar najhitreje posušiti. Temperatura semena pri sušenju ne sme presegati 43o C, če želimo ohraniti kvaliteto semena. Temperatura zraka za sušenje je lahko višja od temperature semena, vendar le krajši čas. Hitrost sušenja je odvisna od vsebnosti vlage v zrnju, relativne zračne vlage in temperature okoliškega zraka, sestave, velikosti in oblike semena. Tako poteka sušenje npr. od 30% vlage do 15% relativno hitro, vsak % izgube vlage pod 15% pa zahteva precej več energije. Glede sposobnosti odpuščanja vlage spadajo pšenica, ječmen, rž in oves v skupino semena, ki se normalno suši (za razliko od koruze, ki se počasi suši ali trav, ki se hitro sušijo). Sušenje s toplim zrakom je lahko tudi vzrok dormantnosti semena. Veliko nevarnost med sicer suhim zrnjem predstavljajo vlažne primesi, katere je potrebno pred skladiščenjem odstraniti. Vse transportne poti pri sprejemu žita za skladiščenje v silosih morajo biti dobro očiščene vseh ostankov drugih žit, enako tudi silosi. V enem silosu lahko skladiščimo samo eno sorto semenskega žita. Sledi dodelava semena.

ZAKLJUČEK
Za dober in kvaliteten pridelek je nujna setev kvalitetnega semena. Zelo pomembno je, da smo sami sposobni pridelati dovolj semena žit za setev v Sloveniji in tako nismo odvisni od uvoza. Velika škoda pa je, da razen ene sorte pšenice (Reska) in jarega ovsa (Pram) v pridelovanju nimamo slovenskih sort žit.

Marjetka JENE, CRKP JABLE

Nazaj na domačo stran.