V današnjem informatiziranem svetu, ki pred našimi očmi vidno prerašča v globalno vas, imajo knjižnice vlogo pobudnika povezovanja in sodelovanja, to zahteva od bibliotekarjev ustrezno jezikovno razumevanje in nedvoumno strokovno komunikacijo, ki jo omogoča strokovna terminologija. Ta je dokaz moči, raznolikosti, razvoja in neodvisnosti posamezne stroke kot dela govorjenega in pisnega splošnega sporazumevalnega jezika.

V deželah Srednje, Vzhodne in Južne Evrope ima dolgo in bogato tradicijo knjižničarstvo, ki je v svoji pisani zgodovini kljub močnemu in dolgotrajnemu vplivu nemškega jezika v 19. in začetku 20. stoletja, ruskega jezika v 20. stoletju in z vdorom strokovne literature in sodobne tehnologije danes vplivu angleškega jezika, razvilo in ohranilo strokovno izrazje na področju bibliotekarstva in informatike v svojem jeziku in tako dokazalo jezikovno zrelost tudi v jezikih, ki jih še danes uvrščajo med "manjše" evropske jezike. Pri tem velja opozoriti, da je tudi v največjih svetovnih jezikih, kot so angleški, nemški, ruski in francoski, malo sodobnih slovarjev, v katerih je kodificirano bibliotekarsko strokovno izrazje, zato ne preseneča, da pri t.i. "manjših" jezikih in takih, ki so si pred kratkim pridobili samostojnost v svoji lastni državi, nimajo bibliotekarskih slovarjev. Pri nekaterih obstajajo skromni glosarji, v katerih je ovrednoteno besedje ožjega strokovnega področja v posameznih snopičih, npr. za katalogizacijo, izposojo, pridobivanje gradiva in podobno. Vse te vrzeli skuša zapolniti mednarodni projekt, katerega cilj je pripraviti sodoben večjezični prevajalni in primerjalni slovar bibliotekarskega izrazja. Ta bo zajel okrog 5000 gesel v šestnajstih evropskih jezikih, končni cilj pa je natis in objava v elektronski obliki.

Vsak posamezni dvojezični prevajalni slovar - večjezični slovar je le multiplikacija dvojezičnega - je nujen in pomemben pripomoček pri neposrednem in standardiziranem komuniciranju med bibliotekarji, ki so pripadniki različnih jezikovnih okolij. Ker je trenutno angleški jezik lingua franca, in ker marsikateri od navedenih jezikov v bibliotekarski terminologiji še nima ustrezne slovarske premostitve z angleškimi izrazi, je obravnavani projekt dobrodošel. Za tiste jezike, ki jih govori le nekaj milijonov ali celo manj, bo sodelovanje in prisotnost v mednarodni publikaciji tudi sprejem v družino uveljavljenih evropskih jezikov in hkrati promocija bibliotekarske terminologije nasploh. Pri tem seveda ni mogoče prezreti, da vključitev v mednarodni večjezični terminološki slovar ni le potrditev enakovrednosti posameznega "manjšega" jezika s svetovnimi jeziki, ki jih govorijo ali razumejo milijarde ljudi po svetu, ampak tudi prikaz njihove strokovne suverenosti, priložnost prenašati strokovna znanja v svet in soočati se s tujimi znanji in jih sprejemati, ter možnost sklicevati se na terminološko avtoriteto lastne stroke, kodificirane v tem slovarju.

Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije je druga samostojna publikacija, objavljena v okviru mednarodnega projekta Multilingual Dictionary of Library Terminology", ki ga sofinancirata Open Society Institute - Regional Library Program, Budimpešta, in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Slovar prinaša izbor angleških in slovenskih terminov, ki se uporabljajo v strokovnem jeziku na področju teorije in prakse bibliotekarstva, pa tudi na nekaterih z bibliotekarstvom povezanih področjih, npr. v knjigarstvu, tiskarstvu, restavratorstvu, dokumentalistiki, informatiki in računalništvu. Slovaški in slovenski slovar sta predhodnika večjega števila slovarjev v drugih jezikih, ki bodo nedvomno še izšli iz istega mednarodnega projekta, zato se zavedamo nekaterih začetnih pomanjkljivosti; uporabnike slovarja vabimo, da pošljejo svoja mnenja in pripombe uredniku publikacije.

Želimo in upamo, da bo slovar našel svoje mesto v strokovnih krogih slovenskih bibliotekarjev in pomagal tudi pripadnikom drugih jezikovnih okolij, ki z njimi sodelujejo in izmenjavajo strokovne izkušnje. Nedvomno pa bo izid slovarja v tiskani in elektronski izdaji tudi spodbuda vsem drugim kolegom v Evropi, ki pripravljajo v okviru tega mednarodnega projekta slovarje v svojih jezikih. To je prvi slovar bibliotekarske terminologije v slovenskem jeziku in upamo, da bo v kratkem izšlo tudi njegovo dopolnilo, to je Slovensko-angleški slovar bibliotekarske terminologije.

Ivan Kanič
Vodja projekta in urednik
Decembra 2001 v Ljubljani