Povzetek

Slovenski jezik in bibliotekarska terminologija kot njegov strokovni rabi namenjeni segment še nimata nobenega enojezičnega razlagalnega niti večjezičnega prevajalnega slovarja. Prispevek predstavlja delo Bibliotekarske terminološke komisije ter projekt priprave razlagalnega in prevajalnega terminološkega slovarja za področje bibliotekarstv a. Natančneje so opisani postopki zbiranja in obdelave slovarskega gradiva, zgradba terminološkega slovarja, predstavljen pa je tudi poskusni snopič Bibliotekarskega terminološkega slovarja.

Vsebina

1.1. Projekt bibliotekarske terminologije

Zaradi spoznanja, da bibliotekarska terminologija v slovenščini še nima nobenega enojezičnega razlagalnega, niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je priprava in objava obeh postala nujna. V ožjem krogu strokovnjakov se je tako pred leti porodila misel o projektu, ki bi zapolnil to vrzel v bibliotekarski stroki. Ideja je postala resničnost. Začela se je priprava večletnega projekta za sestavo terminološkega slovarja, katerega trajanja in časovnega načrtovanja ni bilo mogoče natančneje opredeliti zaradi neobstajanja osnov za delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina oprla, spoznanja, da je bibliotekarstvo razvejano področje, zato bo inventarizacija izrazja zahtevno delo, in dejstva, da krog sodelavcev, ki ga zaradi usklajevanja in redakcije ter načina dela, saj poteka vse delo, z izjemo usklajevalnih sestankov, izključno v prostem času sodelujočih strokovnjakov, ni mogoče širiti. Gotovo pa je, da je priprava slovarjev dolgoročen oz. večleten projekt.

Cilji projekta bibliotekarske terminologije in s tem tudi terminološke komisije so predvsem:

2.0. Terminološki slovarji

Komisija se ravna po sodobnih načelih leksikografije; delo temelji na gradivu, dobljenem z izpisovanjem sodobne slovenske strokovne bibliotekarske literature in preudarnem izboru terminov, ki bodo obdelani v slovarju, njihovi pomenski analizi in konzultiranju z že obstoječimi tujejezičnimi terminološkimi slovarji. Vsa izbrana gesla bodo v enojezičnem razlagalnem slovarju imela razlage, v večjezičnem slovarju pa bodo slovarska gesla pojasnjevali tuji ustrezniki.

2.1. Slovenski bibliotekarski terminološki slovar

Bibliotekarski terminološki slovar bo razlagalni slovar, v katerem bodo zajeti tisti bibliotekarski termini ali strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. V slovarju bodo obdelani naslednji strokovni izrazi ali termini:

2.2. Štirijezični bibliotekarski terminološki slovar

Štirijezični bibliotekarski terminološki slovar bo prevajalni slovar s slovenskimi, angleškimi, nemškimi in francoskimi ustrezniki, v katerem bodo zajeti tisti bibliotekarski termini ali strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. Poleg bibliotekarske strokovne terminologije bodo tudi tu obravnavani tisti strokovni izrazi, ki močno posegajo v bibliotekarsko stroko.

Repertorij štirijezičnega slovarja je nastajal v letih 1987 do 1992 s selekcijo gradiva večjega števila tujejezičnih strokovnih terminoloških slovarjev, pripravo slovenskih ustreznikov in primerjavo z alfabetarijem slovenskega terminološkega slovarja. Opravljena je bila prva redakcija gradiva, ki obsega okrog 3000 izbranih terminov, nato pa je delo zastalo zaradi pospešenih priprav gradiva za slovenski razlagalni slovar (priloga 5).

Slovar je v računalniško čitljivi in strukturirani obliki že uporaben na osebnem računalniku s posebno programsko opremo. Potrebna je še redakcija obrnjene oblike s slovenskim geslom kot izhodiščem.

3.0. Avtomatizirana obdelava podatkov

Zaradi zagotavljanja večje operativnosti pri samem delu in učinkovitejše uporabe delovnih gradiv se je delovna skupina odločila v celoti avtomatizirati zajemanje in obdelavo vseh podatkov, pripravo izpisov in samo uporabo slovarjev. V ta namen je bila pripravljena in natančno opredeljena razčlenjena struktura zapisov, ki omogoča fleksibilnost obdelav in morebitno kasnejšo konverzijo podatkov (priloga 6).

Terminološka komisija uporablja za svoje delo naslednjo strojno opremo:

Vse obdelave potekajo s programskim sistemom EVA 386, ki je namenjen obdelavi besedil, podatkovnih zbirk in slikovnih podatkov, posebni moduli pa so namenjeni tudi lingvističnim obdelavam. Iz skromnega urejevalnika besedil, ki je nastal leta 1985, se je program razvil v močno orodje, ki je že služilo obdelavi večjega števila besedilnih korpusov in slovarjev v slovenskem akademskem okolju. Z njim je tekla tudi obdelava slovarskih člankov za zadnjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Svojo pot je program začel na Sinclair Spectrumu 48K, nato se je preselil na Atari ST, od leta 1991 je uporaben v DOS okolju, v pripravi pa je tudi prenos na NT/Windows 95. Program je bil že od samega začetka zasnovan kot fleksibilno orodje, ki ga lahko uporabnik sam prilagaja različnim potrebam in okoljem. Pri delu je povsem avtonomen in ima lasten nabor znakov na tipkovnici ter na zaslonu, bogat nabor funkcij za obdelavo podatkovnih zbirk, grafični urejevalnik, sistem za optično razpoznavanje znakov in namizno založništvo. Zaradi možnosti prilagajanja sodobnim standardom za nabor znakov lahko obdeluje 8- in 16-bitne znake.

Rezultati izpisovanja besedil, ki jih člani komisije pogosto potrebujejo pri pomenski analizi, so v ta namen mrežno dostopni na vozlišču UEK s pomočjo programskega orodja TRIP.

4.0. Oris dosedanjega dela komisije

Delo komisije bo najslikoviteje prikazano v kronologiji vsega dogajanja, ki odraža delovne faze dosedanjega dela komisije, in sicer:

1. Delovanje komisije z natančno opredeljenimi cilji se je začelo v letu 1987. (9)
   
2. V času od ustanovitve komisije do julija 1996 je bilo 186 skupnih sej, vse ostalo delo je potekalo v prostem času sodelavcev.
   
3. V letih 1987-1992 je potekalo izpisovanje izbranih slovenskih strokovnih besedil. Pritem je treba poudariti, da je vsak termin izpisan s toliko sobesedila, da je mogoče spoznati njegov pomenski obseg (priloga 1).
   Izpisanih je bilo 57 slovenskih strokovnih besedil, od tega 17 monografskih publikacijin 40 člankov. Računalniška zbirka obsega 5001 zapisov; vsak predstavlja posamezni izpis. Z metodo podčrtavanja je bilo tako zajetih 10.497 gesel, ki se občasno ponovijo,tako da je različnih gesel 6.484. Število izpisanih enot na posamezno bibliografsko enoto je zelo različno in se giblje v razponu od 1 do 737.
   
4. V letih 1987 - 1993 je vzporedno z izpisovanjem potekala ob podpori tujih virov redakcija štirijezičnega prevajalnega slovarja v obliki angleško-lovensko- nemško-francoskega slovarja.
   Računalniška zbirka za večjezični slovar šteje 2.912 zapisov, ki obsegajo 3.579 slovenskih gesel ter 3.891 angleških, 3.886 nemških in 3.384 francoskih ustreznikov.
   
5. Avgusta 1992 je izšel kot delovno gradivo repertorij z izpisovanjem in asociativno,ob tujih virih evidentiranega leksikalnega fonda (8).
   Skupno je zbranih v geslovnik 14.521 gesel, nekatera med njimi se podvajajo, tako da je različnih evidentiranih termnov 9.082, od tega je največ (5065) takih, ki so sestavljena iz dveh besed, 2104 je enobesednih terminov, 1353 sestavljenih iz treh besed, 560 pa iz več kot treh besed (od 3 do 9), zato ima permutirani alfabetarij 23.100 enot (1).
   
6. Leta 1993 je izšel kot delovno gradivo permutirani geselnik (1)
   
7. Od leta 1993 poteka redakcija terminov na podlagi zbranega gradiva, z oblikovanjem razlag in izdelavo celovite podobe geselskega članka.
   
8. Prilagojena je bila ustrezna programska oprema na osebnem računalniku. Slovarsko gradivo je uporabno v strukturirani obliki s specifično programsko opremo na osebnem računalniku.
   
9. Izdelana je bila strukturirana zasnova geselskega članka, ki omogoča računalniški zapis posamezne redakcije gesla (priloga 6).
   
10. Oblikovana je bila osnovna izpisna oblika za tisk geselskega članka in slovarja kot celote (priloga 4).
    
11. Leta 1995 je bilo obdelano in oblikovano gradivo za izdajo poskusnega snopiča.
    
12. Avgusta 1996 je izšel Poskusni snopič Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Poskusni snopič obsega 578 geselskih člankov, ustreznike v tujih jezikih imajo le gesla s polno razlago; gesla z napotilom 'glej' ustreznikov nimajo. Angleški ustreznik ima tako 368 geselskih člankov, nemškega 373 in francoskega 356. Ker so pri le-teh pogosto upoštevani tudi sinonimi, je število gesel v tujih jezikih večje: 473 angleških, 507 nemških in 392 francoskih gesel. Sinonimno povezavo ima 137 geselskih člankov z 241 napotili k 175 različnim geslom. Antonimno povezavo ima 40 geselskih člankov s 45 napotili k 43 različnim geslom. Primerjalno povezavo ima 117 geselskih člankov s 153 napotili k 120 različnim geslom. Napotilo 'glej' ima 121 geselskih člankov s 126 napotili k 104 različnim geslom.
    
13. Občasno je komisija reševala terminološka vprašanja na zahtevo posameznikov, strokovnih skupin ali institucij.
    
14. Nekatera terminološka vprašanja in odgovore na le-ta je komisija objavila v strokovni reviji Knjižnica.

4.1. Izpisovanje slovenskih strokovnih besedil

Doslej je opravljeno izpisovanje (potekalo je v letih 1987 do 1992) skrbno izbrane domače slovenske bibliotekarske strokovne literature, ki ne obsega samo temeljnih del stroke, ampak tudi tiste razprave, ki posegajo na specializirana področja. Ekscerpiranih je bilo 57 slovenskih strokovnih besedil (priloga 1), kot temelj za izbor strokovne literature za izpisovanje sta služili slovenski bibliotekarski bibliografiji Bože Pleničar. V prvi fazi izpisovanja besedil je komisija upoštevala praviloma predvsem literaturo, ki je izšla po letu 1945. V naslednjih fazah bodo izpisana še nekatera besedila, ki doslej niso bila upoštevana in besedila, nastala v najnovejšem času. Z izpisovanjem so zajeti tudi sestavki avtorjev najmlajše generacije, tako da je zajeto izrazje najsodobnejšega načina komuniciranja v stroki. Izpisi so v računalniško čitljivi in strukturirani obliki dosegljivi za proučevanje na osebnem računalniku in na centralnem sistemu, dostopnem preko omrežja, v obeh primerih s specifično programsko opremo.

Vzporedno z izpisovanjem je teklo pregledovanje tujejezičnih bibliotekarskih slovarjev, kar je pozneje omogočilo konfrontacijo z izpisanim izrazjem ter preverjanje natančnosti izpisovanja in splošne slovenske izraznosti stroke.

4.2. Geslovnik in permutirano kazalo

Odraz tega je abecedno urejen geslovnik, v katerem so razvidni ti odnosi. Obe poti inventarizacije terminov sta omogočili sestavo geslovnika, ki obsega 215 strani z okrog 9.500 gesli in je izšel leta 1992 kot osnova za pripravo repertorija in nadaljnjo obdelavo gradiva za terminološki slovar. Iz geslovnika izhaja permutiran alfabetarij, ki obsega v 1. delu gesla črk A - M (250 strani), v 2. delu pa črke N - Ž (od 251. do 526. strani). Alfabetarij je urejen tako, da se dvo- ali večbesedni termini ali dvo- ali večbesedne terminološke zveze pojavijo pri vsaki besedi besedne sestave ali zveze (tj. okrog 23.000 permutiranih gesel), kar zagotavlja, da zveza zagotovo ne bo spregledana pri pomenski analizi (priloga 3).

Vse gradivo je računalniško obdelano. Ustrezna programska oprema na osebnem računalniku zagotavlja zajemanje rezultatov izpisovanja, pripravo geslovnikov, vsebinsko redakcijo slovarskega gradiva in različne oblike delovnih izpisov ter namizno založništvo za oblikovanje samega slovarja. Slovarsko gradivo nastaja kot podatkovna zbirka, posamezen geselski članek pa predstavlja podrobno strukturiran zapis, kar omogoča različne vrste zelo specializiranih obdelav in morebiten kasnejši prenos v drugačna programska okolja. Izdaja celotnega terminološkega slovarja je predvidena tudi v računalniški obliki.

4.3. Poskusni snopič

Prizadevanja terminološke komisije so predstavljena in izpostavljena javnosti s poskusnim snopičem, ki je izšel avgusta 1996. Njegov namen je predstaviti strokovni javnosti in financerjem rezultate večletnega dela strokovne skupine ter zasnovo slovarja, ki bo v celoti sledil šele čez nekaj let. Gre torej tudi za preverjanje predstavljenih rešitev in pridobivanje odziva strokovne javnosti, ki lahko koristno usmerja nadaljnje delo komisije.

Poskusni snopič, ki je izšel na 84 straneh v nakladi 500 izvodov, obsega 578 abecedno urejenih gesel. Gesla predstavljajo nekaj izbranih strokovnih področij, zato poskusni snopič ne pokriva bibliotekarstva v celoti.

Uvod pojasnjuje nastanek slovarja in doslej opravljene faze dela, predvsem pa pojasnjuje uredite slovarja in daje navodila za njegovo uporabo. Slovarju samemu, ki je predstavljen v naslednjem poglavju, sledijo abecedna kazala angleških, nemških in francoskih ustreznikov, ki se z referenčno številko povezujejo s slovenskim geslom. V prilogi je seznam slovarjev, ki so bili uporabljeni za pripravo tujejezičnih ustreznikov (priloga 2).

Uporabljena programska orodja so omogočila oblikovanje predvidenih izpisnih oblik slovarskega korpusa in izdelavo abecednih kazal k tujejezičnim ustreznikom. Predpriprave za tisk je poenostavila in pocenila uporaba modulov za namizno založništvo, s katerimi je komisija sama pripravila ustrezne filme za tisk.

5.0. Bibliotekarski terminološki slovar

Faza dela, ki poteka (od 1993), je glede na sprejeta oblikovna in tematska načela usmerjena v izdelavo razlagalnega enojezičnega slovarja, ki bo zajel strokovno izrazje bibliotekarske stroke. S pojmom razlaga opredeljujemo opis vsebine določenega pojma in njegovega formalnega znaka, to je besede, ki ga zaznamuje, z namenom, da pri opisu tega pojma navedemo tiste podatke o njem, ki zadoščajo, da dobi uporabnik osnovno predstavo o razlaganem; pri pomenskem ubesedovanju, to je pisanju slovarske pomenske razlage, je upoštevano načelo poljudnosti in predstavnosti. Pri tem je seveda zelo pomembno, da je pravilno izbrana nosilna beseda razlage, to je beseda, ki pomensko in vrstno opredeli termin, ga uvrsti v pojmovno skupino, nakaže njegovo pojmovno odvisnost in seveda ni sinonim ali sopomenka.

Veliko pozornosti je namenjene tudi ugotavljanju sinonimnih odnosov med posameznimi strokovnimi poimenovanji. Problem je za vsako terminologijo zelo pereč. O tem, kaj je sopomenka, je več gledanj in definicij; mi jo obravnavamo kot istopomensko besedo, pri čemer upoštevamo glede na normo knjižnega jezika njeno stilno nevtralnost in nenevtralnost, glede na pomenske prvine ali gre za popolno, delno ali približno sopomenko, glede na frekvenco ali je enako rabljena, bolj rabljena ali manj rabljena in glede na izvor ali je domača ali tuja.

Za označevanje pomenskih odnosov med sinonimnimi poimenovanji so v rabi kvalifikatorji (priloga 7), ki poleg označevanja nevtralnosti služijo tudi za označevanje ostalih informacij. Da bi v slovarju kar najbolj zadostili navedenim spoznanjem, smo izdelali kriterije, po katerih poteka izdelava slovarja (6, 7).

Zahtevno pomensko analizo strokovnih izrazov, ki temelji na zbranem gradivu, opravljajo predstavniki specializiranih področij bibliotekarske stroke, ki tudi tvorijo redaktorsko skupino slovarja. Geslo, obdelano v geselskem članku po postavljenih kriterijih, zato ni predstavljeno samo informativno, ampak upošteva tudi normativnost glede na knjižno normo in zlasti glede na zahteve, ki jih ima urejena terminologija stroke.

Realizacija začrtane obdelave bibliotekarske terminologije je razvidna v poskusnem snopiču. Tu je obravnavanih nekaj tematsko izbranih področij, strokovni izrazi ali termini pa si sledijo v abecednem zaporedju.

5.1. Ureditev slovarja

Bibliotekarski terminološki slovar je razlagalni slovar bibliotekarskih izrazov ali terminov, katerim so dodani angleški, nemški in francoski ustrezniki. Slovar zajema tiste strokovne izraze, ki omogočajo standardizirano sporazumevanje v stroki.

Ker poteka obdelava slovarja po izdelanem sistemu, je le-ta v poskusnem snopiču predstavljen, da bi s tem omogočili pravilno branje in razumevanje slovarja, kasneje pa tudi njegovo rabo. Ureditev je naslednja:

Geslo je enobesedni ali večbesedni bibliotekarski strokovni izraz ali termin, ki je naslovna enota slovarskega članka, v katerem je termin obdelan. Vsako geslo je obdelano v svojem odstavku. Geselski članki so razvrščeni po abecedi, neglede na to, ali so gesla enobesedna ali večbesedna.

Geslo je v geselskem članku podano v izhodiščni obliki in ima označeno naglasno mesto. Končnica, ki sledi, določa sklanjatveni ali spregatveni vzorec; pri večbesednem terminu je končnica navedena za vsako besedo večbesednega izraza. S kratico je označen spol. Izgovor je naveden, če je različen od zapisa. Razlaga je pomenska predstavitev gesla; določa njegov pomen ali funkcijo. Pri pomensko razčlenjenih terminih so pomeni označeni s številkami.

Strokovno najustreznejši termin ima polno pomensko razlago. Na začetku jo lahko dopolnjuje vrednotenjski kvalifikator ali kvalifikatorsko pojasnilo, na koncu pa so, če obstajajo, za podpičjem navedene: za kratico sin. obstoječa sopomenka ali sopomenke, če jih je več, protipomenka, ki jo označuje kratica ant., ali opozorilo o vsebinski povezanosti z drugim strokovnim izrazom, ki ga označuje kratica prim. Sopomenki, ki jima stroka daje enako veljavo, imata obe polno pomensko razlago in navedene obstoječe sopomenke, protipomenke in opozorilo o vsebinski povezanosti z drugim terminom. Vse manj rabljene sopomenke, ki so v slovarju razvrščene kot gesla (po abecedi prve besede), imajo za določenim valifikatorjem in kratico gl. namesto razlage naveden samo strokovni izraz ali termin, pri katerem je polna pomenska razlaga. Normativno težo ima pri tem kvalifikator neustr., zato tako ovrednotena sopomenka ni navedena pri geslu s polno pomensko razlago.

Pri večpomenskih izrazih je vsak pomen predstavljen enako.

Za opredeljevanje bibliotekarskih terminov, njihovih pomenov in sopomenk, so v slovarju uporabljeni kvalifikatorji, to so pojasnila, ki opredeljujejo slovnično kategorijo besede, npr. m, ž, s, opozarjajo na njeno razširjenost in njeno vrednost, npr. sin., ant., gl., prim., krat., ter nakazujejo njeno rabo, npr. zastar., žarg., neustr., nekdaj, ali označujejo drugo strokovno področje, npr. zgod., zal.

Uporabljena so tudi kvalifikatorska pojasnila, ki so obširneje izražena opozorila. Posamezno kvalifikatorsko pojasnilo je sestavni del razlage, praviloma pa nakazuje način, po katerem je treba razumeti geslo.

Ustrezniki v angleškem, nemškem in francoskem jeziku so rabljeni strokovni termini v teh jezikih. Navedeni so le pri geslih s samostojno razlago. Upoštevane so tudi sopomenke v posameznih jezikih; vsaka od njih nastopa kot samostojno geslo v abecednih kazalih angleškega, nemškega oziroma francoskega jezika, ki se s povezovalno številko povratno vežejo na slovenska gesla z razlago. Poskusni snopič je tako tudi štirijezični prevajalni slovar.

6.0. Zaključek

Nadaljnje delo terminološke komisije bo usmerjeno v dokončanje in izdajo celotnega slovenskega razlagalnega terminološkega slovarja, vzporedno s tem seveda tudi štirijezičnega prevajalnega slovarja. Njihova distribucija in uporaba na različnih medijih več nista vprašljiva - "delovala" bosta na papirju, disketi in na cd-romu. Vprašanje je le, ali bosta zaključena pred prihodom novega medija iz laboratorijev Silicijske doline?

7. Literatura

Priloga 1 - Seznam izpisanih besedil

Priloga 5 - Primer iz štirijezičnega slovarja

Priloga 6 - Struktura slovarskega zapisa

Priloga 7 - Kvalifikatorji

Za označevanje slovničnih informacij, zlasti v zaglavju, se uporabljajo naslednji kvalifikatorji:

Za vrednotenje in druge podatke se uporabljajo naslednji kvalifikatorji:

Za označevanje drugega strokovnega področja se uporabljajo strokovni kvalifikatorji, ki so praviloma okrajšave poimenovanih področij: