Bojan Štine - PODOBE KONJ

PODOBE KONJ V KIPARSTVU BOJANA ŠTINETA

Vsakokratno dogajanje v likovni umetnosti je zapleteno, zato podobe o njej ne dajejo le vrhunska in izrazito inovativna dela. Poleg odkrivalcev novih svetov živi tudi tradicija, ob njej in z njo pa najrazličnejše pojavne oblike umetnosti, ki so vse prej kot zanemarljiv dejavnik, posebno če jo pojmujejo tudi glede na njen socialni učinek. Izredno pomembni so še psihološki dejavniki in človeško hotenje v podobi izraziti tisto, kar občutimo kot vrhunsko estetsko doživetje ob stiku z naravo in njenimi izbranimi poudarki. V preteklosti se je tudi likovna umetnost nekako specializirala, te oblike žive še danes, zlasti v bolj tolerantnem, svetovljanskem okolju. Zato ni naključje, da marsikje po svetu zelo resno obravnavajo in doživljajo stvaritve, ki so hkrati izraz prvinskega odnosa do likovnosti in posledica nelikovnih pobud. Tako so se oblikovala posebna merila za (recimo) dvorni portret, kot v Angliji, marsikje se je kritika usmerila v zelo resno obravnavo posebnega upodabljanja vojnih prizorov, povzdignjenih vedut, alegorij in upodobitev živali, med katerimi imata privilegirano mesto konj in pes. Tudi zato lahko trdimo, da je naš kulturni prostor še vedno zelo zaprt in z neprijaznim očesom gleda na motiviko in norme, veljavne za posebne zvrsti likovne umetnosti. Resnici na ljubo moramo poudariti, da se je pri nas kar precej kiparjev ukvarjalo z upodabljanjem živali, vendar je šlo navadno za posamične primere ali pa za cikluse znotraj drugačnih opusov (Tršar, Boljka). Našemu prostoru je kljub temu tuje bolj nenavadno vrednotenje pa tudi posebna zvrst likovne publike. Zato je kiparstvo Bojana Štineta (rojenega 1933) svojevrstna izjema, saj prinaša v slovensko malo plastiko rigorozno motivno specializacijo – podobe konj.

Bojan Štine, sicer metalurg in poznavalec tehnologije kiparstva v kovini, je posvetil vso pozornost študiju in upodabljanju konj. Gre za ljubezen, ki ga spremlja že od mladih let. Ko je odkril svojo drugo ljubezen – kiparstvo, ga je veselje do gnetenja gline in rezljanja pripeljalo do upodabljanja reliefnih in polnoplastičnih figuralnih kompozicij, do oblikovanja figur in portretov, pa tudi do dekorativnih plastičnih sestavov. Zelo zgodaj se je na teh kompozicijah pojavil tudi konj, v zadnjem obdobju pa je postal edini umetnikov model. Štine izhaja iz narave, iz spoznanja, da je konj plemenito in čudovito bitje z lastno individualnostjo, ki je obenem nabita s simboliko. Podoba konja je tudi odziv na izročilo, na podobe te plemenite živali skozi stoletja in na njen kulturni pomen ter odziv na veličastno dogajanje v naravi. Zato konj v Štinetovi interpretaciji ni le odslikana resničnost, je opomin na svet, ki počasi polzi iz koletivne zavesti v pozabo.

Kiparstvo, kot ga pojmuje Bojan Štine, nima avantgardističnih namenov. Kipar je namreč prišel do zrelega in poštenega razmisleka, da mora najprej obvladati živalsko anatomijo in tisto pojavnost plemenitega konja, ki nam jo dajeta pogled nanjo ali njena fotografska, filmska in televizijska “živa” upodobitev. Zato se oblikovanja konj v najrazličnejših pozah in razpoloženjih, posamično ali v skupinah, kot necenzuriran odsev iz narave ali v simboličnih povezavah loteva natančno in študiozno. Nadrobno skuša podoživeti anatomijo in posebne oblike konjskega telesa, ki so zunanja podoba notranjega ustroja in psihologije. Bojan Štine se prav zato zelo natančno ukvarja z načini upodabljanja detajlov in razmerij, posebno pa s “portretno” enkratnostjo upodobljene živali. Tako pridobljene izkušnje so že rodile sadove, o katerih priča kar presenetljivo število upodobitev.

V ozadju teh prizadevanj pa slutimo avtorjeve ambicije, da bi (kasneje) na podlagi, realističnih študij in podrobnega snovnega opisovanja oblikoval nov pogled na uresničitev polne, dinamične plastike. Na zanimivo tipanje v postmodernističnih smereh kaže njegov ustvarjalni odnos do umetnosti poznega 19. stoletja. Zametke organičnih stilizacijskih postopkov že slutimo, saj se je v nekaterih primerih spontano odzval na znamenite historične rešitve, mnogokrat pa do teh stvaritev vzpostavlja celo polemični odnos. Vse to kaže, da sta kiparjeva ljubezen in talent naravnana v pravo smer.

dr. Ivan Sedej

 
Podatki o razstavi