Že peto leto zapored je KD Franca Jelovška Mengeš v program svoje Likovne šole uvrstilo likovno delavnico z naslovom Mengeške pustne maske.
Čudovit in skrivnosten, šegav in radoživ pustni čas, obogaten z mnogimi vplivi, vendar še vedno avtentičen, prežet s stoletji, pa vendar oblikovan pred dobrimi dvajsetimi leti v papirni larfi, izraža in žarči podobo mengeške pustne maske. Iz klobučevine in papirja, lesene in iz starih cunj so bile nekoč mengeške maske. V narobe obrnjenem kožuhu s slamnatim poresmom opasana, taka je bila menda mengeška maškara.
Že
po starem običaju na cvetno nedeljo otroci nosijo v cerkev žegen,
doma narejene ali kupljene butare. Ko prinesejo žegne iz cerkve nazaj domov,
jih po stari navadi pospravijo na podstreho ali kako drugo mesto, da jih
ob nevihti lahko vržejo na ogenj v veri, da se bo nevihta polegla. Te doma
narejene butare so bile iz bršljana, leskovih palic, brinja, drenovih palic
in oljk.
Ker pa ta običaj po družinah večinoma zamira, Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš vsako leto organizira delavnico, kjer običajno več kot trideset otrok s svojimi starši izdeluje svoje butarice, nekateri večje, drugi manjše, nekateri bolj pisane, drugi manj.
