|
INV ima novega v. d. direktorja
Upravni odbor INV je na izredni seji 20. januarja 2009 razrešil v. d. direktorja dr. Damirja Josipoviča in za v. d. direktorja imenoval izr. prof. Mirana Komaca. |
||||||
|
|
||||||
|
Revija Razprave in gradivo, Revija za narodnostna vprašanja vabi k oddaji znanstvenih in strokovnih prispevkov, ki se nanašajo na področje etničnih študij, študij nacionalizma, varstva manjšin, migracij in multikulturalizma za jesensko številko. Rok za oddajo prispevkov je 15. julij 2009. Navodila za oddajo prispevkov so objavljena na internetni strani http://www.inv.si/RIG/Za_avtorje.htm Prispevke pošljite na e-mail naslov: boris.jesih@guest.arnes.si
Treatises and Documents, The Journal of Ethnic Studies welcomes submissions of scientific articles on ethnicity, nationalism, protection of (ethnic, national) minorities, migration, mutliculturalism and related subjects for the autumn issue. The papers for this edition are due by the 15th of July 2009. The details for submission of manuscripts are available on the Journal website at http://www.inv.si/RIG/Za_avtorje.htm Manuscripts should be sent to: boris.jesih@guest.arnes.si |
||||||
|
|
||||||
|
Spremenjen Upravni odbor Inštituta za narodnostna vprašanja
Vlada Republike Slovenije je na 8. seji 15. 1. 2009 sklenila, da članstva v Upravnem odboru INV razreši Andreja Megliča, Pavla Ferlugo in Andreja Vrčona. Na novo pa je imenovala Žarka Bogunoviča in prof. dr. Petra Štiha kot predstavnika Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter dr. Borisa Jesiha kot predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve. Imenovani so za mandatno obdobje štirih let od dneva sklepa vlade dalje. Zbor zaposlenih na INV je 5. 1. 2009 sprejel ugotovitveni sklep, da je nova predstavnica zaposlenih v Upravnem odboru dr. Vera Klopčič. |
||||||
|
|
||||||
![]() |
Iz Narodne in študijske knjižnice smo prejeli zaskrbljujoče sporočilo v katerem zaposleni obveščajo javnost o razmerah, v katerih delujejo slovenske ustanove v Italiji. »Pred kratkim je italijanska vlada sprejela sklep, s katerim bo v naslednjem triletju drastično skrčila obseg državnega financiranja osrednjih slovenskih kulturnih ustanov v Italiji, ki bodo v letu 2011 prejele le 40 % dotacij v primerjavi z letom 2008. To dodatno in dramatično krčenje finančnih dotacij sledi obdobju zadnjih 18 let, v katerem so slovenske kulturne ustanove v Italiji že tako prejemale vedno enake prispevke ne glede na inflacijo, kar je močno omejilo ne le njihove razvojne možnosti, ampak tudi obseg rednega delovanja. Z novim obsežnim krčenjem državnega financiranja pa bo zelo resno ogrožen sam obstoj slovenskih kulturnih ustanov. Prvič po obdobju fašističnega zatiranja slovenske besede bo ta ukrep lahko privedel do ponovnega zaprtja slovenskih kulturnih središč in do prisilnega 'kulturnega molka' Slovencev v Italiji. Zato pozivamo slovensko kulturno in politično javnost, da dvigne svoj glas in odločno podpre zahteve Slovencev v Italiji, da se omogoči obstoj in razvoj slovenskega jezika in kulture v Italiji.« |
|||||
|
|
||||||
![]() |
Nova slovenska vlada je na prvi seji 22. 11. 2008 za državnega sekretarja na Ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu imenovala doc. dr. Borisa Jesiha. |
|||||
|
|
||||||
![]() |
Izšla je znanstvena monografija Slovenski dom Kulturno prosvetno društvo Bazovica / Barbara Riman, Kristina Riman ; [urednica Marija Riman]. - Rijeka : Slovenski dom Kulturno, prosvetno društvo Bazovica, 2008. - 383 str. |
|||||
|
|
||||||
|
Knjižnice in zainteresirane posameznike obveščamo, da zaradi prostorske stiske poklonimo večje število starejših številk inštitutske revije Razprave in gradiva, razen tistih, ki jih ni več na zalogi in so naštete na spletni strani. Prosimo, obrnite se na knjižnico ali dokumentacijo INV (tel. 01 200 18 80 ali 01 200 18 75, e-mail: jana.menase@inv.si). |
||||||
|
|
Inštitut za narodnostna vprašanja ter Klub koroških Slovencev – Ljubljana, Klub koroških Slovencev – Maribor in Zgodovinsko društvo Celje so v oktobru v Celju organizirali simpozij »Korotan v srcu« : Osem desetletij Kluba koroških Slovencev. |
|||||
|
|
||||||
|
|
Po predstavitvah monografije Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe 1831–2007 avtorice dr. Vere Kržišnik-Bukić februarja in aprila v Ljubljani ter maja v Sarajevu, se je promocija knjige nadaljevala 17. oktobra v Banja Luki (na sliki). |
|||||
|
16. oktobra 2008 je Zveza zgodovinskih društev Slovenije na 34. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Rogaški Slatini sodelavca Inštituta za narodnostna vprašanja Janeza Stergarja proglasila za častnega člana ZZDS in mu s tem izrekla priznanje in zahvalo za njegov pomemben prispevek k urejanju Zgodovinskega časopisa in k delu v zvezi.
. |
||||||
|
|
||||||
![]() |
Izšla je znanstvena monografija The endeavors of Carinthian Slovenes for their ethnic survival with/against Austrian governments after World war II : (selected chapters) / Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič; Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva, 2008 (Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva). - 281 strani
|
|||||
|
|
||||||
|
|
Inštitut za narodnostna vprašanja je v okviru nadaljnjega obeleževanja osemdesetletnice svojega znanstvenega dela na področju etničnosti, nacionalizma, manjšinskih in mejnih študij organiziral mednarodno konferenco Transnacionalne etnične skupnosti: država in njena diaspora, ki je potekala 21. in 22. junija v prostorih Fakultete za druzbene vede v Ljubljani. V ospredje akademske razprave je bilo postavljeno vprašanje, kako sodobne nacionalne države upravljajo odnos med seboj in skupnostmi, ki jih štejejo za svoje etnične diaspore. Predstavljeni so bili primeri Izraela, Nizozemske, Hrvaške, Slovenije, Nemčije, Kitajske in arabskih držav. Poleg strokovnih nastopov uglednih mednarodnih avtoritet na tem področju - prof. Sammy Smooha, prof. Ton van Naerssen, prof. Mladen Klemenčič, dr. Irena Šumi - in mladih strokovnjakov je konferenca ponudila tudi aktivno izmenjavo mnenj in stališč z zainteresiranim občinstvom. Za dodatne informacije o konferenci si oglejte spletne strani konference: |
|||||
|
|
||||||
![]() |
Ustanovljeno društvo Romski akademski klub (RAK)
Skupina mlajših romskih izobražencev, je v soboto, 31. maja 2008 med svetovnim romskim festivalom Khamoro, v kongresnem centru hotela Triska v Pragi, ustanovila društvo z imenom Romski akademski klub (RAK). Predsednica kluba je postala Samanta Baranja, podpredsednik Vinko Cener, predsednica nadzornega odbora pa je Enisa Brizani. Člani društva so v statut zapisali, da bodo delovali na treh temeljnih področjih:
Člani društva vabijo vse, ki so pripravljeni delovati za uresničitev teh ciljev, da se jim pridružijo. |
|||||
|
Del udeležencev ustanovnega kongresa društva Romski akademski klub. Od desne proti levi: Vinko Cener, Jasmina Ahmetaj, Samanta Baranja, Enisa Brizani, Aljoša Rudaš, Romeo Varga, Miran Komac. |
||||||
|
||||||
|
|
||||||
|
|
|
|
Izšle so znanstvene monografije: Priseljenci: študije o priseljevanju in vključevanju v slovensko družbo, Komac, Miran (ur.), Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe 1831–2007 avtorice Vere Kržišnik-Bukić in monografija z naslovom Položaj Romov v Sloveniji. Romi in Gadže, ki jo je napisala Vera Klopčič.
Vse tri znanstvene monografije je mogoče kupiti v knjigarnah, ki so vključene v distribucijsko mrežo Študentske založbe in Mladinske knjige. |
|||
|
Publikacija je rezultat pilotnega projekta ICT Service in Human Rights Education, katerega namen je ugotoviti v kolikšni meri so razvite – zlasti gleda na ponujeno vsebino in možnosti rabe v izobraževanju – izbrane digitalne knjižnice Jugovzgodne Evrope, ki se tematsko nanašajo na človekove in manjšinske pravice. V projektu so sodelovali: ETC- European Training and Research Centre for Human Rights and Democracy, Graz (koordinator), Centar za ljudska prava, Univerzitet u Sarajevu, Srajevo (partner) in Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana (partner). Publikacija Winds of Change. |
||||||
|
Inštitut za narodnostna vprašanja
je javna raziskovalna organizacija na področju etničnih študij, ki interdisciplinarno proučuje naslednje tematike: slovensko narodno vprašanje, položaj slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, položaj Slovencev v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije, položaj slovenskih izseljencev, položaj narodnih skupnosti (narodnih manjšin in drugih etničnih skupnosti) v Sloveniji, položaj migrantov v Sloveniji, teorijo in metodologijo proučevanja etnične problematike, pojavne oblike etničnega vprašanja (etničnosti, nacionalizma) v Evropi in v svetu.
Statut Inštituta za narodnostna vprašanja
Poročilo o delu Inštituta za narodnostna vprašanja v letu 2007
Zgodovina
INV je naslednik Manjšinskega instituta, ki je kot ena prvih tovrstnih raziskovalnih institucij v svetu deloval v Ljubljani v letih od 1925 do 1941. Ukvarjal se je s proučevanjem položaja Slovencev v zamejstvu ter s položajem nemške in madžarske manjšine v Sloveniji. Ob okupaciji je bil inštitut »likvidiran, da ne bi padlo njegovo gradivo okupatorju v roke«, vendar je bil že januarja 1944 na osvobojenem ozemlju Slovenije ustanovljen Znanstveni institut pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte, ki je kot edina tovrstna ustanova v okupirani Evropi nadaljeval tudi delo Manjšinskega instituta. Njegov oddelek za vprašanja meja se je do leta 1948 preoblikoval v Inštitut za narodnostna vprašanja. V obdobju med leti 1948 in 1956 je inštitut deloval v okviru Univerze v Ljubljani, od tedaj pa je samostojna znanstvena ustanova. Leta 1992 je INV postal eden prvih javnih raziskovalnih zavodov.
|
||||||