Aleksander Čufar, Oskar Karel Dolenc, Tihomir Pinter, Peter Pokorn in Joco Žnidaršič prejeli najvišje nagrade FZS - Puharjeve nagrade

Skupščina FZS, ki je potekala 16.6.2006 v Ljubljani je med drugim podelila tudi najvišja priznanja Fotografske zveze Slovenije. Nagrade so poimenovane po začetniku fotografije, Janezu Puharju. Puharjeve nagrade so prejeli:

-  Aleksander Čufar, član FD >Grča< Kočevje, za izredne ustvarjalne dosežke v izrazni         
fotografiji (predlagayelj FD Grča Kočevje)
-  Oskar Karel Dolenc, član FK Ljubljana, za življenjsko delo (predlagatelj FK Trigavski  
narodni park) 
-  Tihomir Pinter za življenjsko delo (predlagatelj FK Ljubljana),
-  Peter Pokorn, član FK Anton Ažbe Škofja Loka, za življenjsko delo in za posebno uspešno dolgoletno organizacijsko delo na fotografskem področju (predlagatelj FK Anton Ažbe Škofja Loka)
-  Joco Žnidaršič (član FK Anton Ažbe Škofja Loka) za izredne ustvarjalne dosežke v izrazni fotografiji in za življenjsko delo (predlagatelj FD Celje).

Obrazložitve Puharjevih nagrad, kot so jih posredovali predlagatelji

1. Aleksander Čufar

Aleksander Čufar že več kot desetletje aktivno dela v dobrobit slovenske fotografije. S svojo kvaliteto, izredno kreativnostjo, mentorstvom in prijateljstvom vsak dan dokazuje, da slovenska fotografija ne nazaduje, pač pa da je iz dneva v dan bližje svetovni fotografiji.

Aleksander je nosilec naziva EFIAP, Ameriška fotografska zveza PSA, katere član je od leta 1999, pa mu je podelila naslednje nazive: PSA CS 2, PSA ND 3, PSA PT 2. Ob enem je v letu 2001 izpolnil pogoje za pridobitev naziva EFIAP/bronasti.

V letu 2000 mu je Fotografsko društvo GRČA Kočevje na podlagi Pravilnika o podeljevanju nazivov v FD Grča Kočevje podelila naziv Mojster fotografije FD Grča.

V letu 2001 je dokazal svojo kvaliteto v izrazni fotografiji, ko je osvojil 47 nagrad od tega 42 mednarodnih ter osvojil 2299 razstavljalskih točk. Smatramo, da je dosežek vreden zapisa v zgodovino slovenske fotografije.
Od leta 2001pa do leta 2005 je skupaj osvojil 150 nagrad. Med njimi nekaj zelo prestižnih, kot so:
- Zlata medalja - Trierenberg super circuit 2005, Avstrija
- DVF zlata medalja - Natur mega circuit 2004, Nemčija
- bronasta medalja - 10. Austrian super circuit, Avstrija
- bronasta medalja - 1. Image super circuit 2005, Avstrija
- 1. Nagrada - projekt natur & fotografi 2001, Nemčija
- PSA best slide of the show - 9. Oconee southern, ZDA
- PSA best slide of the show - Northstar circuit 2002, ZDA
- PSA best print of the show - Norga print circuit 2005, ZDA
- posebna nagrada žirije - natur mega circuit 2005, Nemčija
- SDF zlata medalja - The golden circuit, Danska

Prvi v Sloveniji je leta 2002 prejel fotografski naziv EFIAP bronze , leta 2005 pa naziv PPSA.

2. Oskar Karel Dolenc

G. Oskar Dolenc, rojen 12.5.1938 v Ljubljani, diplomant Fakultete za strojništvo, se ukvarja s fotografijo že od leta 1953. V Foto klub študentsko naselje se je včlanil leta 1958, razstavljati pa je začel leta 1959. Bil je tudi ustanovitelj foto skupine ŠOLT v letu 1963 in tudi njen dolgoletni predsednik. Član Kluba Diana pa je od ustanovitve in vse do leta 1998, ko je Klub praznoval svojo 25 - letnico obstoja in delovanja, predvsem na področju naravoslovne fotografije. g. Oskar Dolenc je tudi aktiven član foto kluba Triglavski narodni park od ustanovitve.

Od leta 1971 pa do leta 1985 je bil profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, kot predstojnik oddelka za fotografijo.

Vseskozi je bil aktiven tudi v fotografski organizaciji, saj je bil predsednik IO Foto kino zveze Slovenije od leta 1972 do leta 1974 in predsednik Foto zveze Jugoslavije od leta 1973 do 1974. Je tudi član umetniškega sveta pri Fotografski zvezi Slovenije in ustanovni član, ter tudi predsednik foto kluba AT Canon v Ljubljani.

Leta 1969 mu je FSJ za svoje uspešno delovanje podelila naziv Inštruktor FSJ. Foto zveza Jugoslavije  mu je leta 1972 podelila naziv kandidat mojster in leta 1987 naziv mojster fotografije. Mednarodna organizacija FIAP pa mu je že leta 1974 podelila naslov artiste FIAP. g. Oskar Dolenc vseskozi deluje tudi kot mentor, pisec in prevajalec fotografske literature, ter kot žirant na domačih in mednarodnih razstavah. S svojimi fotografijami sodeluje v različnih monografijah, knjigah in drugih publikacijah.

Doslej je razstavljal na več kot 400 razstavah doma in v tujini, prejel pa je tudi več kot 60 različnih priznanj in nagrad za svoja fotografska dela. Do sedaj je imel 42 samostojnih razstav.

S svojo aktivnostjo v svetu fotografije je g. Oskar Dolenc postal že kar sinonim fotografskega ustvarjanja na tleh Slovenije, Pravzaprav njegovo delo poznajo vsi profesionalni in ljubiteljski fotografi v domovini, pa tudi širše. Svoje uspehe dosega ravno iz dejstva, da mu je uspelo v fotografiji združiti ljubiteljstvo s profesionalizmom. Takšnih avtorjev je v Sloveniji malo. Kljub temu najde čas tudi za nesebično prenašanje svojega znanja vsem, ki jih fotografija kot dejavnost ali kot sredstvo osebnega izražanja veseli ali zanima.

Iz navedenega izhaja, da je delo g. Oskarja Dolenca velik prispevek k razvoju in napredku fotografske dejavnosti v Sloveniji. S tem tudi utemeljujemo predlog za podelitev najvišje nagrade Fotografske zveze Slovenije- PLAKETE JANEZA PUHARJA g. Oskarju Dolencu.

3. Peter Pokorn

Peter Pokorn, rojen 26.6.1939 v Škofji Loki se s fotografijo ukvarja že več kot 45 let. Kot študent je kot član fotografske skupine ŠOLT v Ljubljani že leta 1965 prejel zlato plaketo na 7. mednarodni razstavi študentske fotografije in od takrat številne nagrade na domačih razstavah in na razstavah pod pokroviteljstvom Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP. Za te uspehe je leta 1993 prejel naslova AFIAP, leta 1999 naslov EFIAP in leta 2004 naslov EFIAP/b. Samostojne razstave je imel v Avstriji, v Belgiji, na Češkem, v Italiji, v Nemčiji in Sloveniji. Sodeloval je v mednarodnih žirijah v Sloveniji, v Avstriji, v Italiji, v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Njegove fotografije so objavljene v več katalogih bienalov FIAP, v jubilejni  publikaciji FIAP >La terre 2000< in dva posnetka sta tudi sestavni del kolekcije naravoslovne fotografije FIAP, kot edinega Slovenca med številnimi avtorji raznih dežel sveta.
Na organizacijskem področju je leta 1965 kot član ŠOLT sodeloval pri izvedbi 7. MISF in za razstavo tudi izdelal plakat. Sodeloval je pri pripravah na ustanovitev fotografskega društva v Škofji Loki in je ustanovni član Foto kluba Anton Ažbe. Nekaj let je bil tudi njegov predsednik. Na njegovo pobudo je bilo več razstav in ima tudi največ zaslug za prirejanje mednarodnih salonov za diapozitive v Škofji Loki pod pokroviteljstvom FIAP. Njegova zamisel so tudi mednarodne razstave Lumen in Tretja tretjina.
Med leti 1996 in 2002 je bil predsednik Fotografske zveze Slovenije in pooblaščeni zastopnik FZS pri FIAP. V tem času je organiziral sodelovanje mladih fotografov na poletnih seminarjih v Burghausnu na Bavarskem in večkrat vodil slovenske skupine. Pripravil je dokumentacijo za podpis pogodbe o sodelovanju med FZS in VOEAV (Zvezo avstrijskih ljubiteljskih fotografskih društev) leta 1999 in bil tudi podpisnik tega dokumenta. Sodeloval je na kongresih FIAP v Shenzhenu na Kitajskem, v Thunu v Švici, v Pratu  v Italiji in v Budimpešti na Madžarskem.
Kot predstavnik FZS pri FIAP je skrbel za zgledno sodelovanje in posredoval dokumentacijo za pokroviteljstvo mednarodnih razstavah in za razstavljalske naslove FIAP. Teh je v času njegove funkcije bilo podeljenih več kot 50.
Za zasluge na mednarodnem področju mu je FIAP leta 2000 podelila naslov ESFIAP, Zveza avstrijskih ljubiteljskih fotografskih društev (VOEAV) pa njen zlati znak.
Za začetek postopka za podelitev nagrade Janeza Puharja je Foto klubu Anton Ažbe poslal pobudo Foto kino video klub Mavrica Radomlje z utemeljitvijo, da je delo Petra Pokorna imelo pozitiven vpliv tudi na delo v njihovem in tudi drugih društvih.

4. Tihomir Pinter

Tihomir Pinter se je rodil 19.januarja 1938 madžarskim staršem v Bjelovarju na Hrvaškem. Leta 1965 je diplomiral na Fakulteti za farmacijo v Zagrebu. Po študiju se je posvetil kemiji prehrane in analizi živil ter iz te usmeritve leta 1973 opravil magisterij. Od leta 1975 je doktor farmacevtskih znanosti.

S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1956. Ko je na razstavi salona Čelik i nafta v Sisku leta 1966 dobil prvo nagrado, ga je to spodbudilo k fotografskemu prikazu železarjev ter detajljev iz železa. Kasneje ga je zanimanje za fenomen abstraktnega v likovni umetnosti pripeljalo v ateljeje znanih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Od leta 1970 fotografira v Ljubljani.

Cikel portretov, ki je bil natisnjen v knjigi Umetnik v ateljeju, je v šestih letih dopolnil in ga razstavil v Moderni galeriji v Ljubljani leta 1990. Ob tej razstavi je sprejel pobudo za fotografiranje slovenskih književnikov za prilogo časopisa Delo Književne liste. Zaključil je tudi cikel portretov sodobnih slovenskih glasbenih poustvarjalcev in ustvarjalcev, gledališčnikov ter slovenskih likovnih umetnikov v zamejstvu. Njegove fotografije objavljajo slovenski časopisi in revije, nepogrešljive pa so tudi v katalogih likovnih razstav in monografij ter zbirkah slovenskih muzejev in galerij, v zbirkah drugih držav bivše Jugoslavije ter v Kabinetu slovenske fotografije.

Za uspešno delovanje na področju razstavne fotografije mu je leta 1973 Foto zveza Jugoslavije dodelila naslov mojster fotografije, leta 1971 pa mu je Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP podelila naziv Artist (AFIAP) in leta 1975 Excellence (EFIAP).

Od leta 1961, ko se je prvič samostojno predstavil v Salonu fotografije v Beogradu, je imel 87 samostojnih razstav v slovenskih galerijah, v galerijah bivše Jugoslavije, v Italiji, na Češkem, v Avstriji in Nemčiji. Sodeloval je na približno 580 skupinskih razstavah na vseh celinah. Za razstavljene fotografije in cikluse fotografij je prejel 174 nagrad in priznanj.

Najbolj pogosta tema njegovih fotografij so portreti slovenskih umetnikov. s tega področja je objavil naslednje knjige: Umetnik v ateljeje (DZS 1984), Portreti sodobnih slovenskih književnikov (Studio ETIC 1993), Sodobni slovenski skladatelji (Prešernova družba 1997), Pesniki (bibliofilska zbirka Svit založbe Edina 2002), Sto slovenskih glasbenikov (Prešernova družba 2002) in Portreti - Slovenski likovniki v Avstriji in Italiji (Mohorjeva družba 2003).

Je tudi avtor fotografij v knjigi Do zvezd in nazaj (MK 1995) in Profile der neueren slowenischen Literatur in Kärtnen (Mohorjeva družba 1998) ter soavtor v knjigah Slovenski književniki (Masima 1994), Sto slovenskih pripovednikov (Prešernova družba 1996) in Sto slovenskih dramskih umetnikov (Prešernova družba 2001).

Od leta 1970 je bil član Foto skupine Šolt Ljubljana. Leta 1974 je postal predsednik Sveta za fotografijo Foto kino zveze Slovenije, bil pa je tudi član in predsednik Umetniškega sveta FZS. Bil je ustanovitelj in mentor foto skupine Moste Ljubljana in leta 1998  tudi  soustanovitelj foto kluba AT Canon Ljubljana, ki se je leta 2002 preimenoval v Foto klub Ljubljana. Tudi v tem klubu deluje kot zelo aktiven član in odličen mentor mladim fotografom.  Zelo pogosto sodeluje v žirijah ali kot selektor fotografskih razstav.

Je član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva slovenskih likovnih umetnikov ter častni član Kabineta slovenske fotografije.

Dela mojstra Tihomirja Pinterja hranijo v Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Moderni galeriji v Ljubljani, NUKu Ljubljana, Muzeju novejše zgodovine Ljubljana, Mestnem muzeju Ljubljane, Gledališkem muzeju v Ljubljani, Pokrajinskem muzeju Novo mesto, Univerzitetni knjižnici v Mariboru, Umetnostni galeriji v Slovenj Gradcu in v Umetnostni galeriji Maribor.

Na osnovi izredno obsežnega in kvalitetnega fotografskega dela ter zelo uspešnega mentorskega dela v klubih predlagamo Fotografski zvezi Slovenije, da  članu Fotokluba Ljubljana mojstru Tihomirju Pinterju podeli nagrado Janez Puhar za življenjsko delo.

5. Joco Žnidaršič

Pravilnik o podelitve nagrade Janeza Puharja v svojem 1. členu določa, da lahko prejmejo posamezniki ali člani društev FZS nagrado Janeza Puharja za posebno uspešno dolgoletno organizacijsko delo na fotografskem področju,  za izredne dosežke v izrazni fotografiji in
za življenjsko delo.

Menimo, da predlagani kandidat izpolnjuje pogoje za podelitev nagrade v vseh treh kategorijah, vendar morda najbolj izstopa s svojim čutom za estetiko, pripovednost ter z značilnim izraznim pristopom, raznolikostjo ustvarjanja in seveda s svojim fotografskim  življenjskim opusom. O njem je bilo že mnogo napisanega, za svoje ustvarjalne dosežke pa je prejel tudi številne nagrade in priznanja, zato navajamo  njegov CV .

Joco Žnidaršič je bil rojen  leta 1938 v Šoštanju.
Leta 1963 je absolviral na ljubljanski medicinski fakulteti. Že med študijem se je začel ukvarjati z reportažno in umetniško fotografijo in se je pozneje tej dejavnosti povsem posvetil. Delal je kot fotoreporter pri Študentski tribuni, Tedenski tribuni, Tovarišu, od leta 1974 do upokojitve pa kot urednik fotografije pri Delu.

Poleg novinarskega dela je ustvaril številne fotomonografije, ki so mu prinesle sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Omenimo naj le fotomonografije: Foto Joco Žnidaršič, Ljubljana, Bohinj, Slovenski vinogradi, Pot k očetu (himalajski potopis), Dobimo se na tržnici, Golf na Slovenskem, Deset let je Slovenija država, Moja Slovenija, Lipicanci, na katere se je kritika odzvala z visokimi ocenami, knjižno občinstvo pa z dobrim sprejemom.

Zasnoval in uredil je še 17 drugih fotomonografij, v katerih je imel tudi pomemben avtorski delež. Med njimi so bile posebno uspešne: Zakladi Slovenije, Vojna za Slovenijo, Lepa Slovenija in Planica. Joco Žnidaršič je mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP. Prejel je več kot 50 domačih in tujih nagrad, med njimi World Press Photo in nagrado Prešernovega sklada ter  Župančičevo nagrado. Deluje kot svobodni fotoreporter.
V letu 2005 je bil na RTV Slovenija predvajan tudi njegov dokumentarni portret v režiji Maje Weiss.

V okviru FZS deluje kot član umetniškega sveta FZS ter je  še vedno aktiven član mnogih žirij in ocenjevalnih komisij in je član FK Anton  Ažbe  iz Škofje Loke. Menimo, da je čas, da mu najvišje priznanje, nagrado Janeza Puharja, podeli tudi skupščina Fotografske zveze Slovenije.