FRANC FERJAN (1885 - 1964)
Fotograf zasebne in socialne resničnosti
12. 5. - 2. 7. 2006
Kustosinja razstave / Curator: LARA ŠTRUMEJ
Moderna galerija vas vabi na odprtje fotografske razstave Franca Ferjana, ki bo v petek, 12. 5. 2006 ob 19.00, v spodnjih prostorih Moderne galerije.
Moderna galerija v zadnjih petnajstih letih načrtno zbira, hrani in preučuje našo fotografsko dediščino in jo predstavlja javnosti. V vrsti tovrstnih predstavitev fotografov preteklega in polpreteklega obdobja je sedanja, posvečena ustvarjanju Franca Ferjana, posebna: odstira namreč pogled v opus, ki je bil očem javnosti skrit že v času, ko se je porajal, tj. od prvih let dvajsetega stoletja do poznih petdesetih let, in je bil do nedavna neznan tudi strokovni javnosti.
Ferjan je bil eden tistih naprednih izobražencev na začetku dvajsetega stoletja, ki so si v naklonjenosti novemu mediju priskrbeli fotografski aparat, da bi z njim ohranjali ostre in neizkrivljene podobe njim ljubih oseb. A ker ni imel želje po umetniškem uveljavljanju, so bile fotografije namenjene le družinskemu albumu. Med njegovimi portreti in avtoportreti izstopajo številne podobe njegove žene - celopostavne, doprsne, pri branju ali kakem drugem opravilu, kjer premišljeno izbrana svetloba, osvetljujoča upodobljenko s strani, nakazuje smer njenega pogleda in poudarja preprosto lepoto skladnih, mehkih potez njenega obraza. Psihološko pronicljivi in likovno pretanjeni portreti, nastali na začetku njunega zakona okoli leta 1917, razkrivajo avtorjevo globlje razumevanje svetlobe in njene vloge pri podajanju portretirančevega razpoloženja nasploh. Zato lahko govorimo o Ferjanovem osebnem in prepoznavnem izrazu, na katerega je nedvomno vplivalo avtorjevo zgledovanje pri vizualnem slovarju realističnega slikarskega portreta, od koder je črpal določena spoznanja in jih upošteval pri svojem ustvarjanju.
Ferjan je svetlobi posvečal pozornost tudi, ko se je v obdobju pred drugo svetovno vojno in po njej osredotočal na ljubljanske eksteriere. Tu se je seveda skoncentriral predvsem na naključne situacije, vsakdanje prizore v ozkih mestnih ulicah ali na tržnici, a svetloba, udejanjena v različnih oblikah pojavnosti od globokih opoldanskih poletnih senc, poznopopoldanske svetlobe, do medle nočne mestne razsvetljave, ima tudi v teh pomensko odprtih posnetkih, v katerih lahko razbiramo socialne, ekonomske in politične razmere takratnega časa, pomembno vlogo, saj intonira vsakokratni fotografski zapis. Vendar Ferjan fotografije ni podrejal čustveni ekspresiji, temveč tistemu, kar je odslikaval; naj je šlo za portret, tihožitje, krajino, žanrske ali nedramatične ulične prizore, je znal stvarno odslikavo izkustvenega sveta vselej mojstrsko uravnovesiti s subjektivnim izrazom, prepoznavnim v njegovem pretanjenem občutku za eterični medij svetlobe.
Ferjanove doslej s pozabo zastrte fotografije spreminjajo in dopolnjujejo sedanjo predstavo o naši pretekli fotografski dejanskosti, njegove portretne mojstrovine, ki sodijo ob bok naših najboljših portretistov, Avgusta Bertholda, Frana Vesela, Vena Pilona in Mihe Maleša, če se omejimo le na njegove sodobnike, pa terjajo umestitev v samo antologijo slovenske portretne fotografije.
(Lara Štrumej)
Na razstavi bodo poleg 84 fotografij predstavljene tudi Ferjanove skice in načrti za izdelavo stereo fotografskega aparata in stereoskopa, ki ju je izdelal Ferjan in ju bo prav tako mogoče videti. En primer Ferjanove stereofotografije pa bomo lahko gledali skozi stereoskop - eksponat Slovenskega šolskega muzeja.
Razstavo spremlja katalog, v katerem je avtorica razstave Lara Štrumej osvetlila življenjsko pot Franca Ferjana in njegovo s pozabo zastrto fotografsko ustvarjanje. Razmeroma obsežen katalog z več kot tridesetimi reprodukcijami je oblikoval Zmago Rus.
