fzs
 
 
 

 

V Galeriji Mestne občine Kranj se bo z izborom fotografij, ki nosi naslov Abstraktni segmenti narave, predstavil dr. Damir Globočnik. Vljudno vas vabimo, da se udeležite otvoritvene slovesnosti, ki bo v četrtek, 13. februarja 2006, ob 12. uri.

Avtorja in njegovo delo nam bo približala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Petra Vencelj, z glasbo bodo razstavo pospremili učenci Glasbene šole Kranj.

Veselimo se vaše udeležbe, lepo pozdravljeni.


2Ko je fotografija ob celovitosti predmetnega sveta odkrila tudi njen detajl, si je ustvarila neizčrpne možnosti spoznavanja in oblikovanja novega, dotlej neznanega ustvarjalnega področja. Delček tega na novo odkritega bogastva nam posreduje tudi razstava fotografij Damirja Globočnika.
Gradivo za nastanek razstavljenih fotografij predstavljajo oblike, ki pod vplivom vode in svetlobe nastajajo na peskovitih tleh velike gramoznice oziroma separacije na okljuki Save pod Radovljico. Iz neskončnega bogastva oblik je avtor izbral posamične segmente in jih po svojem občutku oblikoval v ustrezne kompozicijske sestave. V tako nastalih posnetkih ni najti ali iskati konkretnih oblik, vsi imajo povsem abstrakten predznak, ob tem pa presenečajo po svojem, slikarskemu izredno podobnemu izrazu, ko poleg živo razbrazdanih površin zaslutimo v njih navidezno mehko potezo slikarskega čopiča in spet vtis pastozno položene barve ali celo iluzijo reliefno zasnovane slikarske kompozicije. Te oblike ne pripovedujejo niti simbolizirajo, lahko pa v njih nehote iščemo ali najdemo del sebe ali sveta, ki nas obdaja, živijo same zase v svojih oblikovnih skladnostih in nasprotjih. So izdelek narave, ki ga je avtor iztrgal iz zanj motečega okolja in ga sledeč svoji notranji dispoziciji oblikovno izčistil ter tako povzdignil v umetnino.                               
                       
dr. CENE AVGUŠTIN


3Odločitvi za študij umetnostne zgodovine navadno botrujeta dva vzroka: bodisi da gre za modno muho ali pa za oseben odnos in ljubezen do umetnosti. Tisti s prvim motivom praviloma nikoli ne doštudirajo, drugim pa poklic postane način življenja. Ob svojem delu se zelo pogosto tudi sami izražajo skozi različne oblike umetniškega izražanja - prozo, poezijo, glasbo, nekateri primejo za slikarski čopič ali se preizkusijo v oblikovanju . V mislih imam dr. Izidorja Cankarja, Andreja Medveda, dr. Milčka Komelja, Lada Jakšo in še bi lahko naštevali.
Delo umetnostnega zgodovinarja ne obsega le brskanja po arhivih in opredeljevanja likovnega gradiva, zelo pomembno je tudi terensko delo. Tam je nepogrešljivi spremljevalec fotografski aparat, ki zabeleži in dokumentira stanje in situ. Sčasoma postane oko izostreno, in če se temu pridruži še prirojen občutek za detajl in kompozicijo, dobijo fotografije povsem drugačno vsebino. O tem govorijo tudi fotografske podobe umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Damirja Globočnika.
Motive zanje je našel v skoraj trivialnem okolju bazena za mokro separacijo peska. Pritegnile so ga mikrostrukture, nastale ob denudaciji, v pesku zapisane sledi gibanja vode in živali ter nenavadne zrnatosti in barvne kvalitete sedimentnih ostalin. Reliefnost tekstur je poudaril z ustreznim zornim kotom fotografiranja, s premišljeno osvetlitvijo proti svetlobi in s skrbno domišljenim fokusiranjem, izkoristil pa je tudi učinke refleksije z mokrih površin. Posnetki, narejeni z digitalno kamero, niso obdelani z dodatnimi intervencijami, le s sekundarnim intenziviranjem svetlobe.
Fotografski zapisi Damirja Globočnika imajo izrazit likovni nagovor, hkrati pa po povedni plati prepuščajo gledalcu asociacije, katere lahko navezuje na satelitske ali letalske posnetke površja zemlje. S kančkom domišljije pred nami zaživijo gorski grebeni, suhi vadiji in sipine v puščavah, ledeniške morene, estuarji rek, obale neznanih kontinentov. Fotografiranje iz neposredne bližine nam odkriva nenavadne detajle, ki jih pogosto spregledamo. Damirju se je posrečilo združiti likovno realizacijo s čisto specifičnimi vsebinskimi težnjami.

PETRA VENCELJ


4Dr. Damir Globočnik (roj. 1964) je umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec. Ukvarja se s prirejanjem razstav ter njihovim likovnokritiškim spremljanjem. Sodeluje z vrsto galerij, pri Slovenskem bienalu mesta Kranja, razstavi Risba in slika v prostoru Alpe-Jadran, bienalnih fotografskih razstavah Pokrajina in Fotominiatura ter drugih razstavah Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju, pri Triglavskem slikarsko-kiparskem taboru, na likovnih delavnicah in v žirijah likovnih del. Avtor več kot 300 likovnih kritik. Član Slovenskega društva likovnih kritikov in mednarodnega združenja likovnih kritikov AICA. Sodeloval je v uredniškem odboru gorenjske revije za kulturo Nova Atlantida.

Študijsko se posveča proučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Izdal je naslednje knjige: 12 jeznih mož (1998), Vodiški čudeži (1999), Pesnikova podoba (2000), Afera Theimer (2001) Portreti/Porträts/Ritratti - Slovenski likovniki v Avstriji in Italiji (2002/2003, skupaj s fotografom dr. Tihomirjem Pinterjem)in France Prešeren in likovna umetnost (2006, Mohorjeva družba Celovec, Mohorjeva družba Celje in Goriška Mohorjeva družba). Strokovne prispevke objavlja v vrsti zbornikov in revij.
 
 
Fotografska zveza Slovenije, p.p. 4388, 1001 Ljubljana, Slovenija