Skupna bivalna površina te lesene hiše meri 94m2, po mnenju lastnikov in celotne 4-članske družine pa je prostora več kot dovolj. Tudi ce bi bilo zemljišče bolj neproblematične oblike, stavba gotovo ne bi bila večja. Morda bi se spremenilo razmerje stranic ali pojavil še kakšen arhitekturni dodatek, lahko pa tudi ne. Hiša je prav zaradi svoje ladijske zasnove zanimiva, s svojo navidezno ozkostjo celo nagovarja svojo umestitev na bistveno vecje in kvadrataste lokacije, kjer lahko na ta način ostane več vrta ali boljši izkoristek dvorišča. Arhitekt lahko med drugim naredi naročniku v manj kot 3. minutah in v eni potezi škode za protivrednost nakupa manjšega ali večjega avta. Zaradi ležernosti ali pa zaradi drugačnega načina razmišljanja o prostoru. Avtomobile omenjam, da je predstava bolj slikovita in razumna. Samo s podaljšanjem ene stranice stavbe za pol metra, ki ga v resnici morda ne potrebujemo, se pri povprečnih 10m dolžine ene stranice poveča zgradba v eni etaži za 5 kvadratov, kar se preslika vsaj še na nadstropje višje ali celo nižje v klet če jo imamo, in tako lahko nastane za 15m2 večji objekt. To pa stane naročnika za toliko tisačakov več kot je teh dodatnih metrov. Torej kot se plača precej dober avto, ali pa potovanje cele družine okoli sveta. Hišo dojemam kot podaljšek narave in ne kot odmik med štiri stene, torej razlog več za majhnost. Običajno pričnem vsak načrt graditi okoli ognjišča na drva, ki je prabit in esenca domačnosti še iz pradavnine. Nič energijske hiše mi zaradi hermetičnosti in introvertiranosti niso blizu, zdijo se mi kot velika napaka narave. Podobne so napravi za preselitev na Mars. Vsaj dokler bodo dovoljeni požrešni avtomobili in ne bo hitrost vseh vozil konstrucijsko omejena na 100km/h, naj se do takrat okna odpirajo na stežaj, vrt podaljšuje v notranjost in obratno, v hiši pa naj gori živ ogenj. Praviloma racionalne hiše nimajo garaž, ker v vsaki vidim dovolj prostora za potencialno garsonjero, delavnico, ali prodajalno. Tudi vse mestne garaže, vsaj tiste nadzemne, bi spremenil v bivalne enote. Avti so vaserdiht, šparovni jih menjajo vsaj na 10 let in ostali še prej. Hiš pa ne, torej naj se stavba dobro stara. Tudi mode v arhitekturi ne priznavam, zdi se mi preveč na kratki rok. Historičnega nabora dobrih simbolnih arhitekturnih elementov in oblik je na pretek, prav tako preverjenih materialov in ostalih praks, s pomočjo katerih je možno narediti brezčasno in z okoljem uigrano stavbo. Ko ob pogledu nanjo lahko zaigra srce, pa razum ne ve zakaj. In da po izpraznjenem gnezdu ne ostane človek sam v preveliki bajti, je pomembno iskanje rešitev o navznoter in ne navzven rastoči hiši. Bivališče naj bo skromno in primerno človeku, ki je v resnici majhen.