Boštjan Debelak +/- 100m2       
arhitektura / architecture
oblikovanje / design


kontakt / contact

koncept +/- 100m2

info

< domov / home




< ostali projekti / next projects




  hiša / house Nadgorica  122m2 + klet
< drugo / other

hiša na kvadrat / a house on the square
2008-2010



 
 



stene znotraj: ilovnati ometi / wall inside: earth plaster - cley









iz objave Ambient, dec.2010

rubrika: Domovanja

Na kvadrat
Besedilo: Aina Šmid

Arhitektura Boštjana Debelaka nosi prepoznaven pečat tako na sami zunanji lupini kot v principu, po katerem je organizirano njeno notranje življenje. Lahko bi rekli, da naročniki, ki ga izberejo za arhitekta, želijo dobiti prav to, kar je osmislil tako rekoč v vsakem svojem projektu. Racionalno zasnovano družinsko hišo s tlorisom, ki na majhni površini ponuja možnost vseh vsebin potrebnih za skupno ali individualno bivanje, hkrati pa se nevsiljivo povezuje s svojo neposredno okolico. In sploh ni pomembno ali stoji sredi urbane soseske, na samem ali v gosto pozidanem naselju nekje na periferiji. V vsakem primeru, daje prebivalcem občutek, da so dobili svoj brlog po svoji zamisli in da jim ni treba zato prav nič žrtvovati svojega življenjskega sloga.

Manjša in kompaktnejša je hiša, bolj je energetsko varčna, bliže idealu pasivne gradnje, in –  večji izziv za omenjenega arhitekta. Kako organizirati življenje v hiši, ki ne premore dosti več kot 100 kvadratnih metrov, čeprav doda tretjino kvadratov še – takorekoč dodan kletni prostor, ki pa sploh ni nujen in neposredno funkcionalno vezan na bivalni utrip družine? Sredi ene tipičnih stanovanjskih sosesk, ki se držijo bližine glavnega mesta in kjer »z roko v roki«sobivajo novodobne vile z balustradami, puste betonske enonadstropnice, izpeljanke iz starih kmečkih hiš in tu pa tam kakšna popolnoma sveže presenečenje, kot je Debelakova hiša narejena za mlado družino, ki se je vselila pred tremi meseci.    

Lastnikom se je zdelo, da je arhitektov koncept hiš najbližje tistemu, kar bi želeli. Hiša je narejena v tlorisu kot popoln kvadrat, ki se »vrti« okoli osrednje osi, ovalnega stopnišča. Temnosiva fasada ima na južni strani veliko stekleno okno-steno z rumeno izstopajočim jaškom, ki sega od kleti do pritličja, a je naklonjen tako, da optimalno lovi sončno svetlobo v prostore tudi pod terenom, hkrati pa je nastalo neko veliko hišno korito, ki ga bodo v prihodnosti na nivoju kletnih tal ozelenili s trsjem in tako dobili v zunanjem podaljšku etaže naraven »japonski vrt«. Severna stena zunanjščine, delno prekrita z nadstreškom, je razgibana z drugačnim materialom, oblečena je v letvice macesnovega lesa. Tako kot vsa okna in vrata v notranjščini, iz nelakiranega in nebarvanega domačega macesna, kar je zagotovo drznejša izbira, a ima svoje prednosti v kvaliteti na dolge proge, hkrati pa ohranja tradicijo lokalnih materialov. Arhitektov patent se je izkazal že pri drugih hišah, kjer se leseni deli vzdržujejo le z občasnim oljenjem, še večkrat pa z ničemer, in so tako nezaščiteni popolnoma odporni na propadanje in zajedalce.

Hiša funkcionira po posameznih plasteh, etažah, ki so med sabo spete z okroglim stopniščem na kovinski osi. Klet je shramba za vso odvečno kramo, ki bi se sicer kopičila po hiši, kolesa, rolke in še kaj, večji del pa je neposeljen, domače vadišče za yogo. Pritličje s kuhinjo, jedilnim delom in dnevnim prostorom te očara z ogromno svetlobe, ki jo podarja južna stena/okno v steklu in toplih mehkih kotih in oblinah, ki so učinek ilovnatega ometa z naravno ohranjeno rumeno oker barvo. Mojstrov, ki bi znali ometati z glino v Sloveniji menda ni prav veliko, jih pa je že nekaj. Pritlični del ima v ilovici ometan tudi strop, zato ima prav ta prostor najbolj enovit, zgneten videz domačega brloga, ki mu manjka le še zapeček, ki naj bi zrastel enkrat v prihodnosti. Drugi prostori v zgornji etaži, na primer velika kopalnica so grajeni z belimi svetlimi stenami  in stropom (z ostrejšim, hladnejšim videzom), vsaj ena stena pa nadaljuje toplo zgodbo udomačene kuhinje, in je ometana v naravni barvi ilovice, neravna, obla kot kontrast gladkim belim površinam.

Centralni valj s stopniščem je povezovalec, os okoli katere se suka hiša in življenje v njej. Otroška soba, spalnica za goste in spalnica za starše z osrednjim podestom so opremljene preprosto, asketsko, na tleh in s predrtim stropom na podstreho, kamo se lahko kot dupleksi po potrebi razmahnejo še za eno etažo. Prostorna kopalnica s kraljevskim razgledom na Julijce in nevidnim stropnim gretjem dodaja kanček velikopoteznega udobja, ki ga imajo radi sodobni stanovalci. Ladijski pod iz svetlega nelakiranega hrasta povsod ustvarja občutek povezanosti in odprtosti prostorov. Na sploh je princip te hiše pretakanje okoli stopniščne osi, ki organizira energijo, tok tukajšnjega bivanja na toplo gnezdenje v pritličju in malo bolj odmaknjeno zasebnost v nadstropnih dupleksih. Vsepovsod, zunaj in znotraj, pa poteka življenje na majhnih, dobro premišljenih površinah, ki komunicirajo navzven in navznoter.

foto: B.Debelak