OKAMENELO ŽIVLJENJE V LEPENAH

V terciarni dobi je v obdobju srednjega eocena (pred približno 45 - 50 milijoni let) na področju današnjega jeseniškega prostora vdiralo Panonsko morje. Zaradi tektonskih premikanj je bila povezava z morjem občasno prekinjena, nastajali so bazeni s polslano vodo, ki so se počasi spreminjali v močvirja. Nastajali sta kamnini lapor in peščenjak. Zaradi obmorskega podnebja so na kopnih predelih rasle palme. Odtisi njihovih listov so pogosti v laporju in v peščenjaku. V močvirjih se je usedal lapor, ki ponekod vsebuje pole premoga. Kjer so rastlinski ostanki razpoznavni, prevladujejo palme, preslice in praproti. V bolj peščenih kamninah pa prevladujejo listi raznih dreves. V kamninah, ki so nastajale v času, ko je bilo ozemlje poplavljeno z vodo, so pogosti ostanki školk in polžev, ki so večinoma živeli v polslani vodi. Vmes so tudi rastlinski ostanki. Skupna debelina eocenskih plasti znaša 190 metrov, odložene pa so neposredno na precej starejše karbonske plasti.

V letih 1954 - 55 so kopali poskusni rov ob potoku, da bi prisli do karbonskih rudonosnih plasti, vendar jim to po več kot 350-ih metrih ni uspelo. Kopali so 25 metrov nižje od porušenega starega rudnika, še iz časov Zoisove rodbine.