V zahodnih Karavankah se med Begunjščico in južnim pobočjem Golice vleče pas rudišč, kjer nastopa železova ruda. Pojavlja se v obliki leč med zgornjekarbonskimi skrilavimi glinovci, peščenjaki in apnenci. Spada med tako imenovane karbonatne železove rude. Glavni rudni mineral je siderit, ki je svetlo do temno rjav, v rudiščih na Lepenah pa se pojavlja še črna različica tega minerala. Ruda vsebuje tudi sulfidne minerale, najpogosteje galenit (svinčev sijajnik) in sfalerit (cinkova svetlica).

Prvi zapisi o rudarjenju v zahodnih Karavankah segajo v štirinajsto stoletje in obravnavajo rudišče Savske jame pod Golico, prav gotovo pa se je pričelo rudariti že prej. Rudniki v pobočjih gora nad Koroško Belo se omenjajo leta 1403. Kasnejši podatki o rudarjenju na tem območju so sicer skopi, a kažejo na to, da je bilo več lastnikov fužin in parcel, kjer se je rudarilo. Leta 1568 postanejo lastniki fužin na Javorniku Bucelleni in za njimi družina Pasarelli. Fužine, ki so se oskrbovale z rudo v Lepenah in pod Bevščico (v bližini današnjega Valvasorjevega doma), prevzame leta 1752 družina Zois.

Od sredine 18. stoletja do začetka 19. stoletja so imeli Zoisi na področju Lepen vpisana rudišča z imeni: Johana, Stara jama, Zigmund, Zadnja jama, Novina Juban, Suha na Suši, Barbara, Ernesta, Cecilija, Baronica, Jezernica, Novi kop v Mihelnovem Rovtu, Primož in Florijan. Koliko od teh so dejansko izkoriščali in kje točno so se kateri nahajali, danes ni znano, ker je večina rovov že precej časa zasutih in porušenih. Znana je le lokacija rudišča Johana, to je pri pražilnih pečeh ob potoku Jezernica. Po združitvi železarn v Kranjsko industrijsko družbo se leta 1876 omenja na Bevščici in v Lepenah tri izvozne jame, tri zračne jame in štiri odkopne jame s skupno dolžino 1620 m. Za Lepene se omenja vse manj rude od leta 1860 naprej, leta 1883 pa so rudarska dela popolnoma opustili.

Ostanek rova na slikah je verjetno del nekdanje izvozne jame, ni pa znano kdaj so tu kopali železovo rudo. Morda je bilo to eno izmed zgoraj omenjenih Zoisovih rudišč.