HIDROELEKTRARNA JAVORNIŠKI ROVT
Ob prelomu stoletja je Kranjska industrijska družba ( KID ), zaradi visokih stroškov pridobivanja železa, zapadla v krizo. Zapreti so morali rudnike mangana in železove rude, železarske obrate pa nujno modernizirati. Javorniški plavž so podrli, na njegovem mestu pa 1901 leta zgradili moderno valjarno železa. Posebnost valjarne je bila v tem, da so vse stroje gnale vodne turbine. Za pogon turbin so izkoristili vodo potoka Javornik. Od Javorniškega Rovta, kjer so potok zajezili že okoli 1889 leta, so do valjarne napeljali 3900 metrov dolg visokotlačni cevovod, po katerem je voda s padcem 370 metrov tekla do turbine s premerom 9,16 metra. Turbina je bila takrat največja svoje vrste na svetu. Njen rotor je težak 90 ton. Razstavljena je kot tehniški eksponat pred karavanškim predorom ob avtocesti.
Da bi uredili problem odtekanja vode iz lesenega vodnega zajetja na Javorniškem Rovtu in izkoristka pritokov potoka Javornik pod jezom, se je KID odločila, da zgradi elektrarno. Tako je leta 1908 Avstrijska tovarna J. M. Voight iz St. Poltna zgradila HE Javorniški Rovt. Pridobljena energija je poganjala črpalke, ki so iz nižje ležečih vodnih zajetij, črpale (vračale) vodo v vodni rezervoar. |
|
|
|
V elektrarno so postavili Francisovo turbino, ki jo poganja voda iz višje ležečega malega zajetja, neposredno pod izviri in ima padec 71,5 metrov. Pretočnost turbine je 0.15 kubičnega metra vode na sekundo (150 litrov na sekundo). Turbina je povezana preko jermenskega pogona z generatorjem, ki proizvaja napetost 2050 V (voltov), moči 100 kVA (kilovoltamperov), moč turbine pa je 77 kW (kilowatov). |
Kot posebnost naj omenimo, da so po obnovitvi jezu 1930 leta, ko so ga zabetonirali in priključitvi na trafo postajo Javornik, za sinhronizacijo frekvence uporabljali napravo, v kateri sta bili dve Bergmanovi žarnici na ogljeno nitko napetosti 120 V. Žarnice so ohranjene in so verjetno najstarejše še delujoče na Slovenskem. |
|
HE Javorniški Rovt s svojo častljivo starostjo, sistemom zajetij in cevovodov ter ohranjenostjo, predstavlja svojevrsten tehniški spomenik. Je ena najstarejših elektrarn v Sloveniji, saj sega njen nastanek v začetke elektrifikacije pri nas.
