VRTANJE - svedri

Kateri sveder uporabiti za vrtanje določenega materiala?

Tudi najlepši sveder vam ne bo dosti koristil, če bo hitro otopel ali se celo zlomil. Pri nakupu svedra moramo torej popaziti ne samo na dolžino in premer, temveč tudi na to, koliko ga smemo obremeniti.

Od teh lastnostih svedra odloča konstrukcija in material, iz katerega je izdelan.

Največ svedrov je vijačnih, to pomeni, da imajo dva utora, ki potekata po svedru v obliki vijaka in pri uporabi sproti odstranjujeta izvrtani material.

Globina utora, rezilni kot vijaka, cepilni kot in oblika konice ter trdota uporabljenega materiala odločajo o tem, kaj lahko s svedrom vrtamo. Na splošno poznamo svedre za steklo in keramične plošče, za kamen, les in kovino.

V vsaki skupini pa so svedri, ki so prilagojeni posebnim zahtevam ali materialom.

SVEDRI ZA STEKLO IN KERAMIČNE PLOŠČICE

Za vrtanje lukenj v steklo ali keramične ploščice moramo imeti ostre in zelo trde svedre. Za luknje s premerom do 25 mm pač uporabljamo specialni sveder (slika 1), večje luknje, od 25 do 95 mm, lahko naredimo s posebnim orodjem (slika2)

SVEDRI ZA KAMEN IN BETON

Svedre za vrtanje v kamen ali beton z vibracijskim vrtalnikom ali pa z električnim kladivom spoznamo po tem, da imajo vrh obložen s trdim materialom (widia jeklo), s katerim razbijajo material. Vrtenje svedra ta material sproti odstranjuje.

Svedri za kamen uspešno premagujejo naravni in umetni kamen in opečne zidake.

Svedri za beton (slika 4) morajo imeti še tršo konico, saj je material, v katerega z njimi vrtamo, zelo trd. S temi svedri lahko vrtamo tudi v steklo in keramične ploščice.

SVEDRI ZA KOVINO

Svedri za kovino imajo podobno kot svedri za les zelo ostro konico, s katero izrežejo iz materiala ostružke. V tem je tudi bistvena razlika med njimi in svedri za kamen. Večina svedrov za kovino je izdelana iz visokokvalitetnega hitroreznega jekla.

 slika 6              

Dobijo se tudi svedri za kovino iz kromvanadijevega jekla, s katerimi vrtamo mehkejše kovine ali pa v pločevino. S standardnim svedrom lahko vrtamo tudi v legirano jeklo (slika6). Nekoliko dražji so svedri iz popolnoma brušenega jekla (12).

Svedri obloženi s titanom (13), prenesejo tudi največje obremenitve. Nekoliko neobičajen je sveder za kovino z ostrim vrhom (14), s katerim si prihranimo predhodno točkanje in kasnejše brušenje površin.

SVEDRI ZA LES

 Èe vrtamo v les z neprimernim svedrom, se nam lahko les zasmodi ali pa je izvrtana luknja scefrana. Pri uporabi vijačnih svedrov za les se to ne more zgoditi. Svedri imajojo namreč zelo oster e prirezovalne konice, ki lepo zarežejo rob luknje ter tako olajšajo odrezovanje in dviganje ostružkov na površino. Skoraj vsi lesni svedri imajo ostro centrirano konico, ki varno vodi sveder in preprečuje, da ta zdrsnil. Svedri, ki jih uporabljamo v vrtalnih strojih imajo lahko trdo konico; namenjeni pa so vrtanju lukenj v večplastne plošče iz vezanega lesa.

Ploščati sveder ne vrta tako čisto kot vijačni, je pa poceni. Praktični so svedri s prestavljivim centrom (slika 8), pri katerih na samem svedru nastavimo širino luknje. Za večje luknje z ostrimi robovi, za izvrtanje grč, vrtanje lukenj za tečaje uporabljamo poseben sveder (slika 9) ali t.i. Forstnerjev sveder , ki izvrta luknjo z gladkimi robovi.

Svedri za globoke luknje, rezkalni svedri, delujejo kot rezkalo, uporabljamo jih za vrezovanje utorov v les. S tristopenskimi svedri vrtamo luknje z raznimi premeri, ki jih hkrati poglobimo. Samo za poglobitev pa uporabljamo globilo (24) in globilni nastavek (25). Lupilni sveder (26) uporabljamo pri vrtanju v tanek material, npr. vezani les za letalske modele, pločevino ali plastiko.

Sveder za opaže (slika 12) je zaradi svoje dolžine primeren za vrtanje v leseni opaž skozi izolirno plast.

Cene svedrov, tudi takšnih za iste namene, so lahko zelo različne. Odločilna za ceno je kvaliteta svedra, njegova trajnost, t.j. čas, ko ostane sveder oster.