PAPIR - delovni postopki

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
 
 

 
 
 
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

DELOVNI POSTOPKI ROČNE OBDELAVE


Mnenje, da so papir, karton in lepenka lahko obdelovalni postopki, je zmotno. Pri obdelavi in oblikovanju teh materialov je cela vrsta postopkov, ki so vse prej kot lahki, še posebno, ker imamo pri delu navadno na razpolago le ročno orodje za obdelavo. Delo bo potekalo veliko laže, če bomo poznali in obvladali nekatere osnovne postopke. V poštev pridejo predvsem naslednji delovni postopki:  
    rezanje 
    zgibanje 
    lepljenje in  
    vezanje

Rezanje - 

opravimo s škarjami ali noži. Prav je , da imamo za debelejši karton ali lepenko močnejše škarje. Posebno raven rez napravimo na debelejšem ali tanjšem gradivu z nožem za papir (olfa nož). Kadar režemo z olfa nožem, uporabljamo kovinsko ravnilo in podlago. 
Podlaga je deska iz trdega lesa, lahko pa tudi gladka in ravna lepenka. 
Kovinsko ravnilo mora biti čisto in ne zarjavelo ali mastno. 
Olfa nož mora biti oster. Držimo ga pod kotom 30° - 45°. 


Zgibanje 

Pri zgibanju delujemo na papirna gradiva tako, da material na določenem delu  prepognemo. Èe je zgib narejen vzporedno z vlakni, je ta pregib lep, v drugem primeru (prečno) pa se vlakna lomijo in zgib ni raven. To je še posebno vidno pri debelejših materialih. Zato pri delovnem postopku zgibanja poznamo 2 načina: 

ŽLEBNI ZGIB - Žleb napravimo tako, da z gladilnikom, (konico šestila, pletilke) drsimo ob ravnilu in rahlo pritiskamo na površino. Biti moramo pazljivi, da papirne površine ne poškodujemo. List preganemo tako, da je žleb zunaj. 
ZAREZNI ZGIB - Zarezo napravimo v lepenko ali karton z nožem postopoma. Vrez naj bo globok približno 1/3 debeline gradiva. Tudi v tem primeru ostane zareza zunaj pregiba. 

 


Lepljenje 

Od pravilne izbire lepila, priprave površine, postopka  nanašanja in smeri vlaken lepljenih materialov je odvisna končna kvaliteta, trdnost in izgled zlepljenih delov. 
Danes je na tržišču mnogo vrst lepil. Lepila so sestavljena iz lepilne snovi in topila. Topilo je lahko voda (mekol, karbofix). Ker voda počasi izhlapeva, lepilo veže počasi. Taka lepila so primerna za lepljenje večjih površin. 
Lepila nanašamo s čopičem od sredine površine navzven. Po končanem delu čopič operemo v vodi, sicer postane neuporaben. Lepilo lahko nanašamo tudi z lopatico. 
V mnogih lepilih pa je topilo bencin, aceton, špirit... Èas izhlapevanja teh snovi je krajši, zato tudi lepilo veže hitreje (OHO,UHO, Neostik...) Praviloma nanašamo lepilo na tanjšo plast, ker manj vpija lepilo. V nekaterih primerih (npr.neostik) pa moramo namazati obe plasti, počakati, da topilo izhlapi in šele potem spojimo plasti. Pri tem moramo biti zelo pazljivi, ker zlepljenih plasti ne moremo več ločiti. 
Kadar lepimo dva kosa papirja, moramo biti pozorni tudi na smer vlaken. Osnovno pravilo je, da morajo potekati vlakna v lepljenih delih v isto smer. S tem preprečimo zvijanje zlepljenih delov. 

 


Vezanje 

Pomeni vezanje posameznih listov v snopiče, zvezke, knjige, bloke, albume. 
Poznamo več vezav: 

    a) lepljena 
    b) žebljičena 
    c) žična 
    d) šivana

Poleg ročne obdelave in delovnih postopkov si lahko papir izdelamo tudi sami. Te postopke opisuje naslednja stran. 
    NAZAJ                            .                                NAPREJ