Zgradba debla

---

Ko je drevo posekano, naposled odkrije skrivnost in naravo lesa, iz katerega je. Prerez debla kaže razlièna tkiva, ki so razporejena v koncentriènih krogih in kažejo posamezne faze rasti.      

	Zunanji krog  je lubje (1), ki varuje drevo pred vremenskimi vplivi, škodljivci in poškodbami.  Sestavljajo ga tri plasti: povrhnjica, plutasta plast in sekundarna skorja.  Skorja je nemalokrat moèno nagubana ter moèno in globoko razpokana. Vrste dreves se med seboj razlikujejo po razliènih skorjah.
	Za skorjo je plast lièja (2): to je  najmlajša plast, v kateri so elastièna likova vlakna, po katerih krožijo hranljive snovi. Te prihajajo iz kambija po posebnih vodovodnih ceveh in strženovih žarkih.
	Plast za lièjem se imenuje kambij (3): to je elastièno tkivo, sestavljeno iz celic, ki imajo tanko celulozasto mrenico. V vsakoletnem obdobju rasti  nastajajo v kambiju obroèi - branike, ki predstavljajo vsakoletni prirastek. S štetjem  teh obroèev lahko ugotovimo starost drevesa.
	Za kambijem je na vrsti beljava (4) - to je nov les v nastajanju. Ta plast je še zelo obèutljiva in rada nagnije. Osrednja plast je plast jedra ali pravega lesa ali èrnjave (5): v njem je pravi, zreli les. Les je gost, ker so cevke že stisnjene olesenele ter po njih ne priteka veè življenjski sok. Vlakna rastnih obroèev so tako stisnjena, da jih ni veè videti. Ko drevo raste, pridobiva vedno veè lesa, saj cevi lesenijo od jedra navzven.
	Na sredi debla je stržen iz mehkih gobastih celic, ki so obièajno svetle barve; te se med staranjem drevesa poèasi krèijo in pri nekaterih vrstah tudi popolnoma izginejo.

    Vsa našteta tkiva so sestavljena iz po obliki in videzu zelo razliènih celic, ki jih pod mikroskopom z lahkoto loèimo. Med posameznimi celicami so medcelièni prostorèki, med katerimi so speljani - odvisno od vrste - kanali, napolnjeni s smolo ali eteriènimi olji.

---