od gozda do žage

Od gozda do žage

Pred uporabo pare in bencina za pogon strojev je bila predelava debel v les zelo zahtevno . Podiranje drevja s sekiro je bilo še najlažje gozdarsko opravilo. Delo je bilo potrebno opraviti roèno. sekire

Debla je bilo treba roèno razžagati, kar je trajalo nekaj dni. Danes veèino dela opravijo strojno. spravilo lesa

Z motornimi žagami delavci hitro razžagajo še tako debela debla, z velikimi hidravliènimi klešèi pa jih vklenejo in naložijo na vozilo, ki jih varno prepeljejo do žag.

Splavljanje hlodov po vodi je bilo tradicionalen in cenen naèin transporta lesa do žag. Sprošèanje hlodov ob naletih je bilo nevarno opravilo in je zahtevalo spretnost in ravnotežje. Veliko se je ta postopek uporabljal v Severni Ameriki in Skandinaviji. Pri nas je bilo poznano splavarjenje na reki Savinji. Danes je splavarjenje le še turistièna zanimivost.
Kjer so bili nedostopni, gorati predeli, so zgradili vodne drèe, vanje napeljali vodo in po njih spušèali hlode.
Pogosto za prevoz debelj iz veèjih višin v dolino uporabljajo žiènice.
Poseben naèin spravljanja so omogoèale Idrijske klavže, ki so tudi sicer veliki tehnièni dosežek tistega èasa in pomemben kulturno tehnièni spomenik.

Na žagi položijo deblo na premièno ležišèe in ga trdno vpnejo, velika traèna žaga ali polnojarmenik pa ga razreže na želene oblike. Polnojarmenik razžaga celotno deblo naenkrat. Natanènost je velika. Oglej si sliko polnojarmenika. Traèna žaga odžaga vsako desko posebej, natanènost ni velika, ker žaga lahko opleta.

Traèna žaga Naèin razreza je odvisen od vrste lesa in namena uporabe. naèini razreza

Tukaj sta prikaza dveh preprostih oblik razreza. Mnogi drugi naèini dajo drugaène oblike desk in preostalega lesa. Namen vseh pa je dobiti pri razrezu èim veè kakovostnega lesa (izkoristek). Kakovost desk ocenjujemo po tem, ali so iz srednjega ali iz stranskega lesa, oziroma koliko jedra ali beljave je v njih. beljava èrnjava

Deske, ki imajo veè beljave, so vlažnejše in se raje krivijo in krèijo. Od oddaljenosti od jedra je odvisna tudi gostota lesa, teža, elastiènost, vlažnost in celo možnost gnitja.

Slika prikazuje kako se deske krèijo in zvijajo ko se sušijo. Kakovost deske je torej odvisna predvsem od tega iz katerega dela debla je bila izrezana. Niè ne gre v izgubo: kar ostane, uporabijo za izdelavo iverk ali papirja. Najprimernejši èas za seènjo je zima, ker je takrat v žilah lesa najmanj tekoèine, les pa zato bolj odporen. Le pravilno sušen les je uporaben. Les vpija vlago. Vlaga pronica po cevkah v celice. Moker les nabrekne. Nabrekanju in krèenju lesa pravimo, delovanje lesa. To se ne ustavi niti takrat, ko je izdelek že narejen. Deske se vedno boèijo proè od stržena.

naprej