LASTNOSTI LESA

Fizikalne lastnosti:

•     Vlažnost
•     Krčenje in nabrekanje lesa - delovanje lesa
•     Gostota in teža lesa
•     Trajnost lesa na zraku

•     Trdnost
•     Trdota
•     Cepljivost lesa
•     Elastičnost

Vlažnost:

  z metodo tehtanja

  z metodo merjenja električne prevodnosti lesa

V tem primeru izberemo kontrolno desko od nje odrežemo 500 mm dolg in 15 mm debel vzorec.

Vzorec lesa takoj stehtamo in dobimo maso vlažnega lesa (mu).

Vzorec nato vložimo v laboratorijsko sušilnico in ga izsušimo pri temperaturi 103 ± 2 °C do konstantne teže.
To težo ima vzorec, ko gre iz njega vsa voda in je po dveh zaporednih tehtanjih njegova teža enaka.
Imenujemo ga sušilniško suh vzorec, njegova masa pa je  (mo).

Odstotek vlažnosti izračunamo nato po obrazcu:

Vzorec tehtamo na tehtnici, ki omogoèa do 0,1 g natanèno merjenje. V šoli si sposodimo tehtnico pri kemiji. Primerna je tudi pisemska tehtnica.

Pri sušenju lesa voda izhlapeva, zato les postane lažji, zmanjšujejo se tudi njegove dimenzije, oziroma prostornina, pravimo, da se les krči. Kadar pa les vodo vpija, se poveèuje njegova gostota, prav tako se poveèujejo njegove dimenzije in prostornina, les tedaj nabreka.
Obe lastnosti sta pri lesu nezaželjeni lastnosti saj se poleg krčenja pogosto pojavi tudi deformacija to je krivljenje in pokanje lesa. Pri nabrekanju nastopijo notranje napetosti, ki izdelek kvarijo. Obojno delovanje lahko zmanjšamo z raznimi premazi.

Gostota je masa v neki prostornini. Merimo jo s kilogrami na m³ .
Kolikšna je gostota zračno suhega lesa pri posameznih drevesnih vrstah je razvidno iz naslednje tabele:
 

Gostota lesa je nezaželjena pri transportu in ravnanju (prekladanju) z lesom, saj pravimo les je težek. Pri obdelavi lesa pa je večja gostota zaželjena, saj je znano, da se redki lesovi ne obdelujejo dobro, medtem ko je obdelava gostih praviloma zelo dobra. Npr.: struženje, brušenje  Za rezljanje pa je zaželjen redkejši les.

 

Če želiš določiti katera vrsta lesa je gostejša, si izreži  vzorce, ki imajo enake mere. Sedaj vsak vzorec posebej stehtaj in ugotovi njegovo maso. Vzorec, ki ima večjo maso ima v tem primeru tudi večjo gostoto saj je množina snovi v njem večja.

  VAJA 1 

Zelo koristen podatek je tudi trajnost posameznih vrst lesa na zraku.
 
 

Les, ki je na suhem zdrži (idealno):
macesen       do                   1800 let
brest             do                    1500 let
jelka, smreka in bor         900-1000 let
bukev hrast in jesen   do     800 let
breza topol in vrba    do      500 let

Ali veš?

• da glive uničujejo les tako, da s pomoèjo encimov, ki jih izločajo, razkrajajo lesno snov. Les lahko zavarujemo pred njimi z raznimi kemičnimi sredstvi.
• da se je najstarejši les ohranil preko 3000 let v egipčanskih grobnicah.
• da je vnetišče zračno sušenega lesa 300 stopinj C
• da je trajnost lesa  velika v globoki in stoječi vodi

V to skupino lastnosti lesa spadajo tiste lastnosti, ki se pojavljajo takrat, ko na les delujejo kake zunanje - mehanske sile. Les nudi tem silam odpor, in ta odpor imenujemo mehanske lastnosti lesa.

je pomembna mehanska lastnost, ki pride v poštev predvsem pri gradbenih konstrukcijah. ( ostrešja, lesen most)
 
Kadar skušamo les zviti ali prelomiti nam nudi odpor, ki ga imenujemo trdnost lesa.

Èe hočemo v les vtisniti kako drugo telo, imenujemo ta odpor trdota lesa. Trši les se bolj upira obdelovanju kot mehek.

Trdota je včasih zaželjena še posebno takrat, ko so izdelki izpostavljeni površinski obrabi (parket, lesene stopnice, pragovi itd.)
Nezaželjena pa pri sami obdelavi lesa saj povzroča večjo obrabo orodja in več energije. (Npr.: žaganje trdega hrasta ali mehke lipe)

Cepljivost je razdvajanje lesa v vzdolžni smeri. Cepljivost je včasih zaželjena. S cepljenjem izdelujemo drva, doge za sode, skodle za prekrivanje streh, vinogradniške kole, cepanice …  Nezaželjena pa v mizarstvu in rezbarstvu.

Elastičnost je lastnost lesa, da pod vplivom zunanjih sil spremeni svoje dimenzije in se vrne v prvotne dimenzije, ko zunanje sile prenehajo delovati.