_{Avtorji: Zdravko Smrdelj
Nuša Tekavc
Jure Slatner}

V programski skupini PETRA poiščemo ikono TEHKOTIR.

V meniju klikni na ukaz RISBA.     Na zaslonu se odpre padajoči meni.        Klikni na ukaz ODPRI RISBO.

_{Za začetek izberemo risbo 5_pravok.teh  (vse risbe, ki niso kotirane, imajo končnico .teh).}

_{Ko izberemo željeno risbo, potrdimo s klikom na ukaz V REDU.}

_{V orodjarni na levi strani zaslona izberemo orodje za kotiranje daljic.}

Znak miške se preoblikuje v črtico,   ki ima na koncu križec s katerim kažemo konec daljice.  Križec nastavimo na konec črte (približno), ki jo kotiramo in kliknemo. Na izbranem mestu se pojavi kvadrat.

 
 

Ko izberemo še drugo oglišče, se pojavita dve      pomožni in ena glavna kotirna črta. (Glavna      kotirna črta se vedno samodejno vriše levo      oziroma nad merjenim robom.)

 

Z orodjem za premikanje kotirnih črt prestavimo glavne kotirne črte na ustrezno mesto. Pomožne kotirne črte se bodo narisale samodejno črto primemo s konico prstov.

_{To orodje uporabljamo takrat, kadar kotiramo razdaljo med dvema poljubnima točkam. Kazalec križ moramo nastaviti zelo natančno. Ostalo delo je popolnoma enako.}

_{V orodjarni izberemo orodje za risanje puščic.}

 

Določimo mesto, kjer se stikata glavna in pomožna kotirna črta, nato izberemo eno od treh možnosti.

_{V orodjarni izberemo orodje za izpis kotirnih številk.}
 

Križ postavimo ob glavno kotirno črto, kateri želimo določiti mero. Program samodejno izmeri dolžino merjenega roba.

_{V orodjarni izberemo orodje za brisanje. S puščico določimo glavno kotirno črto, ki jo želimo zbrisati in kliknemo.}

_{V meniju RISBA izberi SHRANI KOTIRANJE. Na zaslonu se odpre pogovorno okno, v katerem izberi pogon (C:), področje (petra\kotiranj\5a, ki si ga ustvari sam) ter vpiši svoje ime. Končnica se vpiše samodejno (.kot).
Ime je lahko iz osmih črk ali številk. Šumnikov ne uporabljaj.}

_{Videz okna:}

_{V meniju kliknemo na polje PODATKI. Odpre se padajoči meni, kjer izberemo meni O RISBI.
Odpre se novo pogovorno okno.}

_{Na predvidena mesta vpišemo:}

naziv risbe
ime in priimek
datum
naziv OŠ

_{Izberemo format papirja (A4).}
 

_{V meniju RISBA poiščemo TISKANJE. Tiskalnika ni potrebno nastavljati, ker je že nastavljen.}

_{V meniju RISBA izberemo ukaz KONEC.}

_{KOTIRANJE KROGA}

_{Najprej odpremo pripravljeno risbo krogi.teh, ki jo najdemo v področju petra, tehkotir.}

_{Ker kroge kotiramo na dva načina, sta narisana po dva primera.}
 

	1.1. Izberemo orodje za kotiranje daljic . Kliknemo na dveh mestih krožnice. Kotirna črta se vriše skozi središče.  Ker je premer kroga majhen, med puščicami izberemo srednjo možnost (zunanje puščce). Ko se izpiše premer krožnice, klikamo na kotirni črti z desno tipko miške. Pred številom se izmenično pojavljajo prazno polje, znak in znak .
	1.2 Krog lahko kotiramo z določanjem kotirnih črt. Postopek je enak, kot pri kotiranju ravnih robov.

 

	2.1. Pri kotiranju večjih krogov med puščicami izberemo levo sliko (notranja puščica). Vse ostalo je enako kot pri malem krogu.
	2.2. Tudi pri večjem krogu lahko zapišemo vrednosti kotiranja znotraj pomožnih kotirnih črt. Vse ostalo je enako kot pri malem krogu.

_{KOTIRANJE KOTA}

_{V orodjarni izberemo orodje za kotiranje kotov.}

Znak miške se preoblikuje v križ.   S prvim klikom označimo vrh kota. Bodimo zelo natančni.

 

Z drugim klikom označimo desni krak kota.   Leve tipke na miški ne izpustimo, temve? jo držimo in počasi vlečemo proti levemu kraku kota.  Ko smo prepričani, da smo dovolj točni, izpustimo tipko na miški.

 

Na koncu vrišemo puščice in mero. Stopinje se vpišejo samodejno.

_{KOTIRANJE LOKA
V orodjarni izberemo orodje za kotiranje robov .}
 

Kliknemo na dveh mesti krožnega loka.

 

Polmer krožnega loka se izriše samodejno. Narišemo še ustrezno puščico in izmerimo polmer. Žal pred številko ne moremo vpisati simbola r.

_{Risbo imenujemo, shranimo in natisnemo.}