RAKETNI MIKROMODEL
Miniature v raketnem modelarstvu ali sobno raketno modelarstvo- načrt
Znani češki raketni modelar Jiri Taborski ne izdeluje samo različmih vrst raketnih modelov in z njimi uspešno tekmuje, ampak je tudi proizvajalec izvrsnih modelarskih raketnih motorjevje predvsem domačim pa tudi našim in marsikaterim drugim tekmovalcem je prinesla prenekatero kolajno.
Manj znano je, da Jirka poleg običajnih po klasifikaciji FAI izdeluje tudi zelo majhne raketne motorje, ki pravzaprav ne spadajo v noben razred. Po dimenzijah bi to lahko bile igrače, saj so tako majhni, da jih v škatlico vžigalic lahko spravimo približno 40. Pa niso igračke, ker imajo prav tako kot njihovi "veliki bratje" šobo, pogonjski del, traser in odbojno polnjenje, in ker tudi enako dobro delujejo.
Dimenzije teh minijaturnih raketnih motorjev niso omejeni s predpisi; njihov premer je samo 5 mm, dolžina pa 16 mm. Totalnega inpulza skoraj ni mogoče izmeriti na standadnih merilnih napravah, zato se delijo v razrede po višini, ki jih lahko dosežejo modeli: 5,10 ali 25m.
Velikost in masa modelov, ki jih poganjajo takšmi raketnimi motorčki, seveda ne sme biti prevelika. Rakete niso nič večje od cigarete in vanje se kot sistem za spuščanje najlažje vgradi trak (strimer).
Raketoplani ne smejo biti preveliki niti premajhni. Priporočljiva razpetina kril je od 10 do 12 cm,dolžina trupa pa okrog 13 cm. Kljub majhnim meram pri njih vse deluje kot pri dosti večjih tekmovalnih raketoplanih razred S4: model vzleti do višine približno 10 m, in ko traser zgori do konca;odbojno polnjenje vrže motor iz kontejnerja. Zaviralni tak, ki je bil ovit okoli motorja, se odpre in "zanesljivo" spusti motor na zemljo, medtem ko se raketoplan v tabilnem drsečem letu spušča proti tlom.
Nove ministurne verzije raketnih motorjev poleti ponujajo možnost za preselitev raketnih tekmovanj z oddaljenih poligonov in letališč na mesne travnike ali druge primerne površine(npr. nogometna igrišča), pozimi pa bo zadosti tudi dovol visoka športna dvorana. Zanimivo, kajne?
Raketa s trakom
Gradivo za izdelavo
- belo in acetonsko lepilo,
- 80-gramski papir 25 x 85 mm za trup ,
- balza 9 x 9 x 20 mm za glavo,
- balza 1 x x 15 x 50 mmzaa stabilizatorje,
- aluminjasta pločevina 0,2 x 3 x 20 mm za vodila,
- močnejši sukanec dolžine 600 mm za navezavo,
- tanši papirni trak ali folija mylar 25 x 300 mm,
- selotejp ali drug lepilni trak.
IZDELAVA DELOV
Trup navijemo v dveh slojih na kalupu s premerom 6 mm. Lepimo z belim lepilom. Osušenega obrežemo na dolžino 80 mm. Stabilizatorje izdelamo iz balze. Na mesto te lahko uporabimo tudi prešpan, tanši karton ali furnir. Tri stabilizatorje nalepimo pod kotom 120°. Sprednji in bočni rob stabilizatororjev zaoblimo, izhodnega ostro pobrusimo. Del stabilizatorja , ki ga nalepimo na trup , samo poravnamo.
Vodili izdelamo iz tanke aluminjaste pločevine , npr. iz pločevinke paštete, ali iz papirja. Notranji premer vodila je 2,5 mm, širina pa 3 mm. Eno vodilo prilepimo ob rob stabilizatorja , drugo pa nad njim na sredini trupa.
Lesene in papirnate dele lepimo z acetonskim lepilom.
Za izdelavo glave potrebujemo manjši kos trše balze, lipe ali topola. Lijakasto glavo je mogoče narediti iz papirja. Zaviralni trak izrežemo iz tanjšega , a dovolj čvrstega papirja , lahko tudi iz mylarja. Širok je pribljižno 25 mm, dolžino pa uravnavamo s preizkusom ; določeno količino traku zvijemo v svitek in poizkusimo vložiti v trup. Èe je trak mogoče vložiti brez tlačenja , je dolžina površmja , æe pa je še prostor , vzamemo daljši trak .Zaradi boljše vidljivosti ga obarvamo z rdečim flomastrom. Mylarja ne barvamo
Sestavljanje rakete
Na trup prilepimo stabilizatorje in vodili. Za navezavo služi sukanec, dolg 600 mm, ki ga z enim koncem prilepimo na spoj enega od tabilizatorjev in trupa, na drugo stran pa s selotejpom pričvrstimo pristajalni trak. V glavo vlepimo 7 cm dolg sukanec v obliki znanke in jo privežemo na sredino navezave, ki spaja trup in pritajalni trak.
Priprava rakete za štart
Okoli raketnega motora nalepimo toliko slojev lepilnega traku, da ga čvrsto vstavimo v trup. Nad motor potinemo malo vate, vsujemo puder in vstavimo zložen pritajalni trk. Navezavo zložimo nad trakom, najlaže s pinceto. Raketo zapremo z glavo , ki ne sme biti vstavljena pretesno. Lansirna rampa je lahko premera 1,5 do 2mm in naj bo dolga 330mm. Naredim jo iz varilne žice, ki jo pod kotom 80° zabodemo v kos lesa poljubnih dimenzij, vendar dovolj velik, da raketa ob izstrelitvi stoji stabilno. Naslon, ki je hkrati tudi odbojnik in na katerem raketa stoji ob izstrelitvi, naredimo iz aluminijaste pločevine. Oblika je poljubna, najlažje pa ga ukrivimo v obliki položene črke "U". Z vstavljanjem vžigalnika v šobo motorja je raketa pripravljena za start. Lično obarvana raketa in rampa bosta pred izstrelitvijo ali po njej lep in zanimiv okras v vsaki vitrini zaradi svoje mini velikosti.
Vsebina je povzeta iz 5. številke TIM-a 1997, kjer lahko najdete še načrt za raketoplan in nekaj spremljajočih fotografij.
Kje dobite motorje? Pišete lahko na naslov uredništva revije TIM, Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, Jože Čuden ali naročite na elektronski naslov : JOŽE.CUDEN@guest.arnes.si.
Za delo v modelarskih krožkih, nastopih na tekmovanjih mladih tehnikov in prosti čas si lahko naročite vse vrste raket, raketoplanov, modelarskih raketnih motorjev različnih tipov, električnih vžigalnikov, komplete motornih čolnov za kategorijo MČ1,2,3 z vso dodatno opremo, trupe, kobilice, jadra, jambore za jadrnice in lansirne rampe za rakete v ASTRONAVTSKO RAKETARSKEM KLUBU - KOMAROV - Hudovenikova 8, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov JOŽE.CUDEN@guest.arnes.si.
Če boste raketo izdelali in vam bo uspelo narediti posnetek s foto aparatom, nam ga pošljite. Fotografijo bomo objavili na tej strani.
