|
PEDAGOŠKI PRISTOP Udeleženci delavnice so mladostniki med petnajstim in petintridesetim letom, včasih tudi starejši. Večinoma so začetniki, ki imajo različne motive vstopa v proces gledališke igre. Večina si želi otresti treme nastopanja, veliko pa jih je, ki imajo dolgoročne gledališke ambicije. Prvi stik z gledališčem in improvizacijo je zelo pomemben. Poiskati moramo notranje mehanizme in orodja vsakega udeleženca, ki so uporabna v kreaciji imaginarnih gledaliških izrazov. Učencem poudarjam, da čevljar uporablja usnje in lepila, igralec pa svoje emocije. Tako se študijski proces začne z iskanjem lastnih materialov, vzvodov, ki odpirajo vrata v skrite čustvene sobane. Ko gledališke tehnike ne bazirajo na izkušnjah in so ločene od njih, se zgodi notranja pregrada. Učenec mora vedno vedeti kje in kdo je, sprejemati in biti odprt in čutno dojemljiv, če naj bi kreiral resničnost na odru. Zaradi narave problemov pri igranju vlog, je pomembno naostriti celotno čutno in čustveno opremo igralca, ga osvoboditi in mu dopustiti da čuti, si domišlja, se trese, izgublja in osvobaja percepcije in projekcije, interpretacije, da lahko vzpostavi direkten in nedolžen kontakt ter čisto in direktno komunikacijo s soudeleženci. V naslednjem koraku se poveže z lastnim čutnim in čustvenim spominom in ga uporablja v preobleki vloge. Govorimo o kreaciji čutnih, emocionalnih, prostorskih, predmetnih in časovnih substitutov, ki jih udeleženec uporablja kot strune na instrumentu, jih uglasi in zaigra svojo melodijo na odru. Zbudi telo, duh in spomin ter vstopi v svet imaginarne resničnosti.
info@dsbb.si Naslov: Rozmanova 12, 1000 Ljubljana DŠBB © 1990 - 2009 |
|