Slovenski orkester klarinetov je pri nas nasploh prvi. Ustanovila sta ga klarinetista, Trboveljčana Jože Kotar in Toni Umek. Takšen orkester pa seveda danes v svetu (npr. taka orkestra sta belgijski Zbor klarinetov Pieta Jeegersa v Bruslju in Zbor klarinetov Walterja Boeykensa v Antwerpnu z nekje med 30 in 50 člani) ni več nikakršna novost. Po pihalnih in trobilni ansamblih (npr. Philipp Jones) ter orkestrih so dandanes znani še harmonikarski orkestri in orkestri mandolin. Celo do (84) klavirjev so prišli najbolj inovativni na tem področju Američani l. 1984 ob takratni otvoritvi letnih Olimpijskih iger v Los Angelesu za izvedbo ene izmed številnih priredb Gershwinove Rapsodije v modrem. Ob dejstvu, da je morda ta hip klarinet po flavti najbolj množičen pihalni instrument, za katerega se izobražuje v okviru sistema slovenskih glasbenih šol največje število učencev, dijakov in študentov (nižje in srednje glasbene šole do Akademije za glasbo), pa je to zagotovo ena od logičnih posledic tega in takega razvoja. Omenjeni sestav je upravičen, če ga primerjamo s kvaliteto in številčnostjo generacij prve, druge in sedaj že tretje ljubljanske pihalne šole, iz katere so dandanes zrasli izvrstni klarinetisti tako v obeh osrednjih, državnih simfoničnih orkestrih: Simfoniki RTV Slovenija in Slovenska filharmonija, obeh operno - baletnih orkestrih (Ljubljana in Maribor), pa še v Mariborski filharmoniji, orkestrih Slovenske policije in Slovenske vojske, da ne zanemarimo številnih in kvalitetnih ljubiteljskih pihalnih orkestrov, godb in šolskih orkestrov ter nenazadnje tudi komornoglasbene scene. Ta se pojavlja od najbolj popularne solistične igre klarineta (z orkestrom ali klavirjem, pa še s harfo, godalnim kvartetom itd.), prek dua, tria in kvarteta, celo do seksteta klarinetov. Najbolj zaslužni mentorji vseh povojnih (po letu 1945) generacij slovenskih klarinetistov so pionirji sodobne igre na klarinet, prvi učitelji in koncertanti na tem tenorskem orkestrskem glasbilu: Miha Gunzek, Stane Kermelj, Franc Tržan, Alojz Zupan, Slavko Goričar, Igor Karlin, Valter Petrič in Marko Lednik.

dr. Franc Križnar
 
 

Zasedba orkestra

1. klarinet	2. klarinet	3. klarinet
Jože Kotar	Andrej Zupan	Jurij Jenko
Boris Rener	Dušan Sodja	Damijan Kolarič
Slavko Kovačič	Tomaž Kmetič	Marjan Grdadolnik
Toni Umek	Štefan Petek	Matej Klemen
Matjaž Izak	Rado Munda	Boris Vatovec
Matjaž Kobal	Bojan Logar	Sandi Franko
Gašper Troha	Gregor Kovačič	Bojan Zelenjak
Aleš Drenik	Simon Mlakar	Matevž Novak

Es klarinet	Alt klarinet	Bas klarinet
Aljoša Deferri	Bogomir Pikš	Darko Abram
Jakob Felzer	Robert Stanič	Jurij Hladnik
	Janez Mazej	Franjo Maček
	Janez Benko	Robi Pirc

Slovenski dirigent Marko Letonja (r. 1961) je stalni dirigent in umetniški vodja Slovenske filharmonije. Šolanje je pričel kot obetajoči pianist, ki ga je zaključil na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu red. prof. A. Bertonclja (1985). Ob tem je študiral dirigiranje v razredu red. prof., maestra A. Nanuta in ga zaključil na Dunaju v razredu prof. O. Suitnerja (1989). Z orkestrom SF je debitiral na koncertu Mladi mladim (1987) in že s tem prvim nastopom vstopil v središče slovenskega glasbenega dogajanja. Sledila so snemanja in gostovanja s SF, kar mu je prineslo študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1992 je bil izvoljen za stalnega dirigenta Slovenske filharmonije, od l. 1995 pa je tudi njen umetniški direktor.

Informacije

Jože Kotar

Tesarska ulica 10
1000 Ljubljana

Tel.: (01) 42 15 230, (041) 675 438
E-pošta: joze.kotar@siol.net