Naši dosedanji uspehi  

Svečana akademija ob 10-letnici združenja

Mednarodno prijateljsko srečanje je potekalo od 10. - 12. junija 2006 na FF. 

Kratko poročilo 2006

Poročila.

________________________________________________________________

Marija Gregorčič Kržič, dipl. iur., predsednica od 1997-2002:

Predstavitev      

Vloga in pomen ZUIS za slovenski narod 

Usklajevanje družine in poklica   

Mednarodna srecanja
17. okt. 2001

Za ovrednotenje ženske vloge v družbi smo leta 1994 osnovale Združenje univerzitetnih izobraženk Slovenije (skrajšano ZUIS). Sedaj imamo 142 članic, a plačuje jih pičlo 50. Delujemo v okviru Mednarodne zveze univerzitetnih žensk (skrajšano MZUŽ) - IFUW , sprva kot pridružene, sedaj kot polnopravne članice z glasovalno pravico. IFUW obstaja že od leta 1919 dalje. Sedež je v Ženevi, ima pa tudi podzvezo za Evropo, UWE. Povezuje preko 270 tisoč izobraženk v 69 državah na vseh celinah sveta in to ne glede na raso, narodnost, vero, ideologijo in politično opredelitev. Njen cilj je spodbujati medsebojno spoznavanje ter razumevanje s strpnim dialogom in solidarnostjo ter tako ustvarjati prijateljske povezave. Gre za vzajemno humanizacijo za utrjevanje miru v svetu.

Naše Združenje je predlagalo, da se v okviru UWE Zveze osnuje posebna podružnica glede na specifične probleme držav na prehodu iz bivšega vzhodno evropskega totalitarizma v t. i. demokratično večstrankarsko družbo s tržnim gospodarstvom. Njen sekretariat bi bil lahko v Ljubljani. Kajti Slovenija ima osrednji geopolitični, strateško vsestranski važen položaj. Leži na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta ter tvori most med temi kulturami. Imamo pa tudi morje, ki nam odpira svet in nas bogati s širino duha in srca. Dejansko je Slovenija srce Evrope. Vse to jo vsestransko usposablja za sedež mednarodnih povezav. A zaenkrat je vse še pri našem predlogu z upanjem, da se morda realizira.

IFUW je doslej organizirala 29 svetovnih kongresov in več desetin svetovnih konferenc. Na teh predlagajo nacionalne zveze svoje posebne probleme in predloge. Načrtujejo se smernice za delovanje v naslednjih treh letih. Vse države članice so pri glasovanju enakopravne ne glede na njih velikost (Kitajska  - Slovenija !!). V vsaki državi je lahko le ena podružnica IFUW.  ZUIS ima lasten simbolen emblem v naših nacionalnih barvah.

IFUW je kot ženski svetovni intelektualni vrh, možganski trust, vključena v vse specializirane agencije OZN, tudi v UNICEF in UNESCO itd.

Tako sooblikuje celotno svetovno politiko na področjih, ki obravnavajo ženska, družinska, mladinska, starostna in nasploh družbena vprašanja. Kot nevladna organizacija je organ civilne družbe. Na svetovni konferenci Habitat II v Carigradu 1996 ji je OZN priznala status politične legitimnosti, to je enakopravno partnerstvo z vladnimi organi v političnem odločanju. To se je zgodilo prvič v zgodovini. Na ta način postaja civilna družba katalizator nove podobe politične demokracije v oblikovanju nadgradnje obstoječega strankarskega parlamentarizma. Gre za družbeno uveljavljanje subsidarnosti, strokovnosti in solidarnosti, načela, ki vodijo Civilno družbo. S tem pridobiva delovanje IFUW in posledično ZUIS zgodovinske perspektive.

Vloga in pomen ZUIS za slovenski narod
 

Vizija:

Naše delovanje v ZUIS izhaja iz holističnega pojmovanja in oblikovanja življenja v smislu vzajemne soodvisnosti in v dolgoročnem uvidu. Gre za celosten, vsestranski pristop in v kritičnem smislu do vseh družbenih in zasebnih zadev, posledično za njih redifiniranje. V duhu našega gesla: "viribus unitis", z združenimi močmi, se želimo povezovati z univerzitetnimi izobraženkami ne glede na ideološke, politične in druge opredelitve in to v domovini, v zamejstvu in zdomstvu ter v svetu. Iskale bomo stike tudi s širšo populacijo v našem prostoru in v našem času.
S simbolno odprto prijateljsko roko želimo ponuditi humano alternativo sobivanja vsem. Gre za medsebojno spoznavanje in spoštovanje v konstruktivnem dialogu. K temu naj bi nas vodila že naša dvojina, ki jo drugi jeziki ne poznajo. Dialog in vzajemna solidarnost naj nas vodita v humano in mirno prihodnost. Te uvide izraža na

s t a t u t:

Med določbe, povzete po okvirnem statutu IFUW, smo vključile novo izvirno našo postavko: Usklajevanje družine in poklica. To je za ZUIS ena izmed prioritetnih nalog. Še danes imamo eno največjih zaposlitev žensk (cca 47 % vse delovne sile pri nas so ženske), rodnost pa je ena najmanjših v svetu. To terja usklajevanje družine in poklica. Po enoletnem prepričevanju je vodstvo IFUW naš predlog, kot specifikum sprejelo in smo ga lahko dodale v naš statut.

Vsekakor je bil naš predlog za IFUW prav novost, ker se to vprašanje pri IFUW doslej sploh ni odprlo. Torej smo po več kot 80 letnem delovanju  IFUW Slovenke  p i o n i r k e  v zadevah ženske in družinske svetovne politike. To predstavlja prelom, prav zgodovinski pomen za delovanje IFUW v svetovnem merilu in za nas! ZUIS smo kot najmanjša in tudi najmlajša članica IFUW uspele prodreti s svojo humano vizijo. Torej nad kvantiteto zmaguje kvaliteta, to je naše poroštvo. Usklajevanja družine in poklica je ključnega pomena za posameznika, za družino in za celotno družbo. Odpira pot za njih celoviti humani razvoj.
 

Usklajevanje družine in poklica
 

Kvaliteta življenja se pojmuje v samouresničevanju v pozitivni samopodobi. K temu vodi skladno angažiranje v družini, v službi in v družbi; to pa v medsebojnih partnerskih odnosih na osnovi enakih možnosti med spoloma. Praktično gre za usklajevanje družine in poklica, kar predstavlja ključ za novo civilizacijo in preživetje. Potrebna je ustrezna pravna regulacija, pogojena z družbeno ozaveščenostjo.

N o r m o d a j a

V tem uvidu smo že leta 1993 v okviru Družinske sekcije pri SK - SSK predložile dva amandmaja za alternativno starševsko varstvo. Bila sta sprejeta v resolucijo o oblikovanju družinske politike v tč. 3. 3. 2. In v tč. 3. 1. 3. Prednosti te alternative: starševskega varstva:

Kontinuirano varstvo otroka 3 leta pri obeh starših. Starša imata pravico izbire, da po enoletni plačani polni odsotnosti starševskega dopusta delata do končanega 3. leta starosti otroka krajši delovni čas. To pa med seboj izmenično, celodnevno ali večdnevno zapored, da ima otrok neprekinjeno varstvo. Odločilna so prva tri leta, ker usodno pogojuje celoviti razvoj otroka in odraslega. Celovito vzgojo otroka omogočata starša s svojim moškim  in ženskim likom. Dosedanja vzgoja je enostransko feminizirana in oblikuje enorazsežne osebnosti in družbo. Starša omogočata otroku identifikacijo in socializacijo, osebno samozavest in čut varnosti v življenju. Znamenje časa - droga - je klic po očetu!

Kontinuirana zaposlitev staršev s krajšim delovnim časom. Ta je eksistenčno in strokovno nujna. Krajši delovni čas se staršema prizna kot polni za socialno varnost. Nižja plača pa naj bi se dopolnila z ustreznim prispevkom staršem, ki nimajo otrok v družbenem varstvu. Ta naj bi se približal normalni plači staršev s posebnimi družbenimi skladi. A za realizacijo te alternative je prvenstveno odgovorna država saj gre za naš obstoj.

Delovni trg ima pozitivne posledice od krajšega delovnega časa staršev. Tega je treba dopolniti z brezposelnimi iste stroke po sistemu delitve dela, 'job sharing'. S tem se sorazmerno zmanjšuje brezposelnost. Ekonomsko socialni standard se dviga, ker je ob krajšem delovnem času večja storilnost dela staršev, kakor tudi njih namestnikov, pač radi tekmovalnosti.

Vzajemna humanizacija narašča v družini in ob njej v družbi. Gre za medosebno emotivno sensibilizacijo. Prvenstveno je potrebna moškemu, ki je po mnenju prof. Trstenjaka čustveno podhranjen, kar pogojuje barbarizem. Preseči ga mora čustveni razvoj, ki ga omogoča čustvena inteligenca, imenovana E. Q. - emocionalni kvocient. Ta omogoča celovito delovanje in samouresničenje individuma ter celoviti družbeni razvoj. Dosedanji je bil enosmeren, ker ga je oblikoval enostranski I. Q. Inteligentni kvocient. Ta je ustvaril parcialni tehnološki proces brez celovitega uvida z etično emotivnimi razsežnostmi. In ta enostranost je pripeljala sedanjo civilizacijo na rob propada.

Le v medgeneracijski povezavi je družina celoviti dejavnik humanizacije. Tu je širši krog medosebne čustvene sensibilizacije, več možnosti dialoga in vazjemne solidarnosti v potrebi - bolezni in v veselju - praznovanju. Starejši lahko pomagajo pri učenju in rekreaciji otrok; odrasli pa starejšim pred osamelostjo.  Stanovanja generacij naj bodo avtonomna, po možnosti v bližini (isti blok). Starostni domovi le za nepokretne. Ta kultura humanosti je v dobro družini in družbi.Tradicijo in zgodovinski spomin izdatnejše posreduje večgeneracijska družina. Mednarodno leto ostarelih nadvse priporoča kulturo večgeneracijske družine. Mnogi so navdušeni, da je v Sloveniji še dokaj razširjena. Zato jo ovrednotimo.

Krepitev pratnerskih vezi bo pospešila ta alternativa starševskega varstva. Posledično bo manj razvez. Danes se loči nemalo že vsak četrti par. Žrtve so otroci.

Dvig rodnosti spričo te alternative starševskega varstva. Pogojuje jo pa vloga očeta in to je treba ovrednotiti. V stroki ni govora o očetovi vlogi niti dvajset let. Prva mednarodna konferenca je bila 1995. Leta v Helsinkih. Opredelila jo je takole: Oče naj spremlja mater od spočetja dalje vso nosečnost, naj bo prisoten pri porodu, z njo naj deli nego, varstvo in vzgojo do otrokove odraslosti pri 18 letih po mednarodni konvenciji o pravicah otroka iz leta 1989. Naj z materjo deli tudi gospodinjska opravila.

Očetovo vlogo je utrdilo še priporočilo Sveta EU leta 1996 o individualni pravici staršev za neprenosljivost starševskih vlog. To pomeni, da oče ne prenaša svoje vloge na mater kot doslej vso zgodovino a tudi mati ne na očeta. Posledično pa naj bi starša ne prenašala svojih vlog na stare starše niti na druge subjekte."Očetova vloga je kulturna revolucija". To je proglasila mednarodna konferenca v Portorožu junija 2001. Te opredelitve mednarodnih forumov spodbujajo nataliteto, kajti ob navedeni vlogi očeta se bodo ženske raje odločale za otroke. Potrebno zaposlitev in stanovanje si bosta partnerska starša uspešneje reševala v medsebojnem sodelovanju. Vendar pa je potrebno moške za očetovsko vlogo motivirati z uvidom, da jih ta vloga osebno čustveno izpolni in obogati. Ni izguba časa marveč dopolnitev za celovito uresničevanje. Vloga očeta poraja partnersko starševstvo in partnersko družino. Družbeni razvoj nakazuje usmeritev v

novo podobo družine.

Med pluarnimi oblikami se poraja funkcionalni model družine prihodnosti. Zarisuje se okvirno kot celovita družina ob očetu, materi in otroku z neprenosljivimi starševskimi vlogami (konkretno: starševsko varstvo otroka 3 leta ob part time job) v medosebnih partnerskih odnosih na osnovi enakih možnoati med spoloma in v medgeneracijski povezavi. Ta futurološki model družine pomeni izziv za preživetje. Velja moto: "po kvaliteti družine - h kvaliteti in kvantiteti naroda". Jamstvo je v našem narodu, ki se je po anketi leta 1992 opredelilo večinsko, skoraj 95 %,  za družino. In to zadolžuje državno politiko, da uvrsti družino za vrhunsko nacionalno vrednoto in s tem za svojo prioriteto. Nova podoba družine bo vodila v novo podobo družbe in v novo podobo civilizacije. Osnovni izziv današnje civilizacije je: moškega vključiti v družino, da se v njej čustveno sensibilizira za kulturo humanosti; žensko pa vključiti v družbo, da jo usmerja v socialno kohezijo za kulturo humanosti.
 

Delovanje ZUIS za sodobno družinsko politiko
 

Za pravno ureditev alternativnega starševskega varstva v okviru sodobnega načela "usklajevanje družine in poklica" smo začele delovati takoj po osamosvojitvi Slovenije. Lobirale smo v Državnem zboru, pri predstavnikih političnih strank, pri vladnih organizacijah, pri sindikatih in drugih merodajnih dejavnikih. Zadevni amandma je Državni zbor leta 1993 sprejel v resolucijo o družinski politiki tč. 3. 2. 3. In tč: 3.1.3.
Naše intervencije za uzakonitev te naše alternative smo nadaljevali vse skozi doslej v upanju, da bo letos izglasovan zakon o starševskem sodobnem varstvu.

Sporedno smo o tem vprašanju ozaveščale javnost na mnogih predavanjih in okroglih mizah na našem sedežu, kakor tudi v parlamentu in drugih javnih sestankih. Nadvse smo se posvetile objavljanju v tiskanih in elektronskih medijih. Med drugim v Delu, Ona, Naša žena, Otrok in družina, Dnevnik, Večer, Družina itd. Nastopale smo v nacionalnem radiu, na Ognjišču v obliki predavanj in okroglih miz. Tako tudi na televiziji: TV3, POP, na nacionalni TV Slovenija v oddaji polnočni klub (9o min. oddaji). Naši nastopi so bili v javnosti odmevni.
 

Mednarodna srečanja