LOJZE LEBIČ
rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah, skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec, je po maturi na gimnaziji Ravne diplomiral iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1957). Na Akademiji za glasbo je študiral kompozicijo pri Marjanu Kozini (diplomiral l. 1972) in dirigiranje pri Danilu Švari. V treh pevskih sezonah (1960-62) je vodil Akademski zbor, od l. 1962 do 1972 pa Komorni zbor RTV Ljubljana. Z radijskim zborom je gostoval na številnih uglednih mednarodnih festivalih: Bidgoscz, Poljska (1966), Flandrijski festival, Belgija (1968), Ohridsko poletje, Makedonija (1968), Jihlava, Češka (1969), Bienale sodobne glasbe Zagreb, Hrvaška (1969), Dubrovniške poletne igre, Hrvaška (1969). Vrednost dirigentskega dela je potrjeval s snemanji plošč – tudi za tuje producente, za belgijski radio I Fiaminghi in Europa (1969), za Matico hrvatsko prvo ploščo v seriji Antologija hrvaške glasbe (1970).
Službeno pot je začel kot korepetitor na Srednji baletni šoli v Ljubljani, pozneje poučeval dirigiranje na Pedagoški akademiji. Leta 1986 je postal redni profesor za glasbenoteoretske vede na Muzikološkem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani.
Kot skladatelj je začel v skupini Pro musica viva, v sedemdesetih letih se je izpopolnjeval na poletnem tečaju za sodobno glasbo v Darmstadtu (1972) in v elektronskem studiju radia Beograd.
Po intenzivnem in kritičnem soočanju s sodobnimi kompozicijskimi težnjami si je izoblikoval osebno govorico, razpeto med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur. Je zvest umetniškemu, teži h glasbeni univerzalnosti, a ustvarja iz dejavne družbene občutljivosti za svoj čas.
Komponira za vse vrste zasedb. Med deli izstopajo: vokalno-instrumentalne: Požgana trava, Novembrske pesmi, FAUVEL '86, glasba o času Ajdna, Miti in apokrifi; simfonične: Sentence za dva klavirja in orkester, Korant, Nicina, Glasovi, Queensland Music, Uvertura za tri instrumentalne skupine, Simfonija z orglami, Cantico I, Cantico II; komorne: Tangram, Godalni kvartet, Kvartet za tolkala; elektroakustična: Atelje II in III, solistične skladbe, samospevi, zbori, scenske glasbe in drugo.
Je član Društva slovenskih skladateljev. Od leta 1982 do slovenske osamosvojitve je bil sekretar jugoslovanske sekcije v mednarodni organizaciji za sodobno glasbo ISCM, pri kateri je leta 1992 na generalni skupščini v Varšavi utemeljil in dosegel vključitev Slovenije kot samostojne nacionalne sekcije. Sodeluje v mednarodnih žirijah (Concorso Internationale di canto corale Seghizzi, 198l; Kompositions Wettbewerb Spittal an der Drau, 1986), na seminarjih (Kompozicijski seminar v Grožnjanu, 1988) in drugod (Mednarodno združenje kongresnih in kulturnih centrov ICCA v Vancouvru, Kanada, 1990).
Njegove skladbe so bile izvajane na številnih festivalih, kot: Svetovni glasbeni dnevi ISCM (Bruselj 198l, Zürich 199l, Bukarešta 1999, Jokohama 2001); Musikbiennale Berlin, Bienale Zagreb, Musikprotokoll Graz, Pan Music Festival Seoul, Varšavska jesen, Trieste prima, MittelFest Čedad, Koncerti EBU Jeruzalem, Ljubljana, Saint Denis Francija, Danubiana Temišvar, Romunija, Unisa Transnet Pretorija, Južna Afrika, Golden Gate International Choral Festival, San Francisco, ZDA, Tours Francija in drugod.
Poleg odličnih domačih umetnikov Slovenske filharmonije ter Simfoničnega orkestra RTV so Lebičeva dela uvrstili v svoje sporede Trio Lorenz, Marijana Lipovšek, ansambel Slavko Osterc, Vinko Globokar, Szigmond Szathmary, Ensemble musique vivante, Ensemble Intercontemporaine, Queensland Symphony Orchestra, Radijski orkester Izrael, orkester radia Basel, Filharmonični orkester iz Temišvara, Filharmonični orkester G.Enescu, Bukarešta, Ensemble Kreativ iz Celovca idr. So del tonskih arhivov mnogih radijskih postaj.
Skladbe so v katalogih založniških hiš: Edicije Društva slovenskih skladateljev; Gravis, Bad Schwalbach; Peters ter Deutscher Verlag für Musik, Leipzig; Breitkopf und Härtel, Wiesbaden; Earthsongs Oregon, ZDA.
Lojze Lebič je trikratni nagrajenec Prešernovega sklada (1967 za dirigiranje, 1970 in 1987 za kompozicijo). Leta 1972 je prejel prvo nagrado londonskega BBC na mednarodnem tekmovanju Let the peoples sing. Na tekmovanjih jugoslovanskih radijskih postaj (JRT) je prejel prve nagrade za skladbe Korant (1970), Glasovi (1975), za elektroakustični deli Atelje II in Atelje III (1976) in za glasbene oddaje, interpretacije ter glasbe k radijskih igram. Simfonično delo Novembrske pesmi so na Rostrum of composers, IMC Unesco, Pariz 1985 izbrali med deset najbolj uspelih del leta.
Lojze Lebič je leta 1994 prejel Prešernovo nagrado za svoj skladateljski opus.
Od 30. maja 199l je izredni in od 6. junija 1995 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).