1. Padec neveljavnih glasov ni nič posebnega, saj se v naših neodvisnih in objektivnih medijih o njem nič ne govori. Če nekaj ni v medijih, potem ne obstaja - nisem v medijih, torej ne obstajam.
2. V letih 1992 in 1996 smo tako teoretično vrgli iz parlamenta kar 2 stranki, a naši mediji tega niso opazili - kaj šele, da bi naredili analizo, na čigav račun so se pojavile neveljavne glasovnice, tudi medijskih ugibanj ni bilo. Teh par procentov je pa res nepomembnih.
3. Eni trdijo, da je večina nepismenih do leta 2004 pomrla in je zato sedaj manj neveljavnih glasovnic. Baje pa določene raziskave kažejo, da smo funkcionalno še zmeraj precej nepismeni. To so najbrž mnenja tujih strokovnjakov, ki so v službi "imperialističnih" sil - nekateri trdijo, da bo potrebno spet obuditi protiimperialistično fronto, drugi pa, da ta fronta še zmeraj obstaja. Kaj menite vi? Pomoč pri odgovoru - take fronte ponavadi delujejo podtalno.
4. Najverjetneje so Slovenci v 12-ih letih za več kot trikrat zmanjšali nepismenost, saj se je leta 1992 pri obkroževanju kandidatov motilo kar 7% državljanov, leta 2004 pa "samo" še 2,26%. Morebiti pa smo bili takrat bolj neumni in hkrati nam je bilo v tistih časih bolje, saj tako nam pravijo prijazni voditelji in ustvarjalci javnega mnenja. To je morebiti en razlog, da takrat nismo znali obkrožiti kandidatov in strank na volilnih glasovnicah. Zakaj je danes drugače? Ali smo v "svobodni Sloveniji" dobili boljše šole in smo bolj pismeni, ali pa so nas in naše starše, prejšnji "gospodje tovariši" morebiti slabo poučevali in smo (p)ostali pol-pismeni, smo brez lastnega razmišljanja?
5. Nekateri trdijo, da smo vendar že od Marije Terezije naprej vsi pismeni, in da je ta trend s 7 % na 2 %, dokaz goljufije volilnih komisij in ljudi iz ozadja. Seveda pa večina meni, da so naši ljudje in s tem volilne komisije, najbolj pošteni na svetu, in da se kaj takega pri nas ne dogaja. To o poštenosti bo najbrž držalo, saj pri nas že 12 let niso odkrili nobenega pravega lopova - no ja, eno mamo iz Haloz pa so le zaprli, ker ni plačala dohodnine. Kaj češ, vsi smo pred zakonom enaki, tudi kmetice, kaj pa veste koliko jajc prodajo na črno in ne prijavijo davka. Smo statistično torej ena najbolj poštenih držav.
6. Ali lahko taki visoki procenti neveljavnih glasovnic vplivajo na izide volitev (1 neveljaven % je skoraj en poslanec)? Vrli ustvarjalci javnega mnenja so modro molčali ali so trdili, da seveda neveljavni glasovi ne vplivajo na rezultat, in da hočejo opozicijski "poraženci" tako upravičiti volilni neuspeh? Seveda je večina temu verjela, ali ne? Leta 1996, pri skoraj izenačenem volilnem izidu pomladnih in revolucionarnih strank (tako poimenovanje so nam vcepili v šoli), pa ja teh "slabih" 6 procentov neveljavnih glasov ni vplivalo na razmerje v parlamentu!
7. Zanimivo je, kako so letos zmagovalni stranki delni izidi preštetih glasov padali iz ure v uro, z 29,20 % na 29,13 % in na koncu na 29,08 %, medtem pa so se zadnji stranki ti glasovi višali s 4.01 % na 4.05 % - res zanimivo. Seveda v zakulisju ni najmanjše goljufije, čeprav je volilni prag 4% in čeprav je prihajalo do korekcij, ko je bilo preštetih več kot 90% glasov. Predsednik najmanjše stranke (4.05%) je ves čas trdil, da so zagotovo v parlamentu - torej tukaj ni nobenega dvoma, saj je že vnaprej vedel, da bodo v parlamentu. To je res znak zrelosti naše države. Še preden so znani uradni rezultati že veš, da si izvoljen.
8. Na lokalnih volitvah so tako recimo v eni izmed mestnih občin našteli kar 1000 neveljavnih glasovnic, v drugi primerljivi občini pa manj kot sto. Tukaj ni nič spornega, saj so v tej občini s 1000 neveljavnimi glasovi in tesnim volilnim izidom (nekaj 10 glasov razlike), ljudje seveda dosti bolj butasti kot v primerljivi občini s 100 neveljavnimi glasovnicami. Smo pač sestavljeni iz različnih plemen, ena plemena so bolj nadarjena za volitve, druga manj, po Darwinu pač. Sicer pa se v Sloveniji ve, da za poražence zmeraj glasujejo butci, manj izobraženi ljudje, tako nas vsaj prepričujejo toškotove raziskave javnega mnenja, ki so pa zmeraj točne. No ja, občasno se zmoti za borih 10%, pa ne bodimo malenkostni.
9. Ali se javnost sekira, ker ni bilo ponovnega štetja glasov? Kje pa, mediji so že vnaprej povedali, da se ne spodobi dvomiti v poštenost naših volilnih komisij, saj so ja v 12-ih letih zmanjšali število neveljavnih glasov s 7 % na 2 %. Kdor to zahteva od takih mojstrov, seveda ne bo imel možnosti, da kar koli odkrije, očita, kvečjemu bo upravičeno očrnjen, da je dvomljivc, aferaš, da ne zaupa volivcem, je povzpetnik, goljuf, da hoče preveč (tudi, če mu pripada). Mi seveda verjamemo medijem. Mediji so vendar zrcalo realnosti, mar ne? Mali človek, čeprav prevaran, ima zmeraj prav.
10. Kaj pa poslanski prestopi med strankami? Ja, če prestopi poslanec iz A v B, kot leta 1996, je to svobodna izbira, vest, volja poslanca, je demokracija - če pa slučajno prestopi poslanec iz stranke B v stranko A, pa se to seveda ne spodobi, ni več moralno, moderno, evropsko. Prav je tako, vsi smo enakopravni, samo eni so bolj.
11. Volilne komisije so torej poštene, leta 1992 je bilo 7% neveljavnih glasovnic, leta 2004 pa samo še dobra 2% neveljavnih.
12. Ali bomo v Sloveniji sploh lahko kdaj opismenili ljudi v vseh volilnih okrajih, mnogi ubožci namreč še glasovati ne znajo? Zanimivo je tudi, da se ti nepismeni selijo iz ene volilne enote v drugo, to so volilni nomadi. Znani sociologi, žuški in ostali FDV-jevci, seveda še niso našli časa za raziskovanje teh volilnih migracij in odstopanj.
13. Pa pustimo volitve in te nepomembne procente. Kruha in iger ne bo zmanjkalo. Neodvisni medijski burkeži se bodo, seveda nam v razvedrilo, še naprej norčevali in posmehovali iz vseh politikov (a prav iz vseh?) - to čisto ne drži. Kaj mislite, iz katerih dveh politikov se nikoli ni smelo norčevati, posmehovati, zbijati šal? Če si se iz njiju norčeval, ali se norčuješ, govoriš zgolj resnico, potem se ne smejiš dolgo. TI_ho_MI.

Jesen 2004.