Osnovna tipi klasičnih teleskopov in teleskopi za opazovanje Sonca

Kateri teleskop kupiti? Hm!
Koliko ljudi toliko mnenj o tem, kateri teleskop je za kaj boljši. Oglejte si poenostavljeno shemo osnovnih tipov teleskopov po prioriteti šentviških astronomov (cene so približne).

Teleskopi si sledijo po praktičnosti in uporabnosti (najbolj uporabni so na vrhu, točka A)! To je grob pregled.

A) Tip teleskopa - Schmidt-Cassegrain, lahko tudi Maksutov, Ritchey-Chretien ali podobna kombinacija na viličasti montaži - skrajšana cev, enostavno rokovanje, zelo praktični za opazovanje in fotografiranje (premera 20 cm, cene od 1500 do 2000 EUR ). Računalniško vodenje!

Schmidt-Cassegrain
Maksutov


RITCHEY-CHRETIEN





B) Tip teleskopa - Newton - cenejši, nekoliko bolj neroden, a še zmeraj uporaben, nekoliko manj praktičen za fotografijo (premera 15 cm do 20 cm, cene od 600 do 1600 EUR ). Računalniško voden ali zgolj motoriziran teleskop, ročno vodenje je nekoliko nerodno.




C) Teleskop za opazovanje Sonca (s H-alpha filtrom) - majhen telskop, premera od 4 do 6 cm, cena od 500 do 1000 EUR - poljubno stojalo, lahko fotografsko.




D) Možne so tudi ostale opcije, navaden refraktor - vsaj 12 cm (večji premeri so zelo dragi)
ali tudi Newton na dobson montaži (načeloma ročno vodenje), itn,
vendar generalno priporočamo polarne postavitve.

Levo navaden refraktor na nemški polarni montaži, desno Newton na dobsonovi montaži ("alt-azimut").

Koma (ena izmed napak) pri različnih tipih zrcalnih teleskopov, Ritchey-Chretien je najboljša rešitev.

f/8.5 Ritchey-Chretien
 

f/10 Schmidt-Cassegrain


f/8 Classical Cassegrain


f/5 Newtonian


 * Osnovne karakteristike teleskopa - povezava na kvarkadabra.

Rotacija polja pri "alt-azimutnih" (nepolarnih) montažah

Povzeto po: http://calgary.rasc.ca/field_rotation.htm - RASC Calgary Centre - Field Rotation with an Alt-Az Telescope Mount


Nazoren prikaz rotacije polja (slika v rdečem okvirju) zaradi "alt-azimutne" montaže in hkrati, v čem je prednost polarne montaže. Za opazovanja ta zasuk polja sploh ni moteč, težave nastopijo pri fotografiranju. Rotacija se pozna že po kakšni minuti. Težavo lahko reši derotator, a ...


4 minutna ekspozicija M45 - višina 63,5 ° nad južnim obzorjem - zelo se pozna rotacija polja, zvezde na robu puščajo sledi na filmu, CCD senzorju.


Rotacije polja skoraj ni zaznati, če slikamo proti zahodu ali vzhodu, in to objekte nizko nad obzorjen. 4 minutna ekspozicija M44 - višina 26,5 ° nad vzhodnim obzorjem - rotacija polja se praktično ne pozna.

Kotna hitrost rotacije polja (stopinje/ura) = K × cos(az) / cos(viš)
Kjer velja:
* K = konstnta opazovališča = kotna hitrost vrtenja Zemlje glede na zvezde (stopinje/ura) × cos(geografska_širina_opazovališča) = 15.04106858 stopinj/ura × cos(geografska_širina_opazovališča)
* [15.04106858 stopinj/ura = 360° / ure_zvezdnega_dneva]
* az = azimut opazovanega objekta (ki se s časom spreminja)
* viš (alt) = višina opazovanega objekta (ki se s časom spreminja)
------------------------------------------------------------------------------------------------
V formuli se deli s cos(viš), ki je na 90 ° višine (tj. v zenitu), lahko nič, to ni napaka, naredite premislek ...

Pojasnilo
Siderski dan ali zvezdni dan, je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde. Srednji siderski dan traja 23 h 56 m 4,099 s - to je 86.164,099 s ali 23,9345 h. Je nekoliko krajši od srednjega Sončevega dne, ker rotacija glede na Sonce, zaradi premikanja Zemlje okrog Sonca, traja slabe 4 minute dlje.

Skica za razumevanje razlika med Sončevim in zvezdnim (siderskim) dnevom.


April 2009