DVA TESTA - po prvem sledi razmišljanje o inteligenci - na koncu pa je še eden najkrajših testov inteligence.

I)


Inteligenčni test za merjenje naravne inteligence

Originalni vprašalnik: Simon Evans, priredba: Matej Kovačič.

      Ali imajo na Češkem 8. februar? 

      Koliko rojstnih dni ima človek v povprečju?

      Nekateri meseci imajo 31 dni; koliko jih ima 28 dni?

      Kaj je težje, kilogram železa ali kilogram volne?

      Ali je v islamskih državah dovoljeno da moški poroči sestro svoje vdove?

      Deli 30 z 1/2 in prištej 10. Kolikšen je rezultat?

      Če so na mizi 3 jabolka in 2 vzamete stran, koliko jih imate?

      Zdravnik vam da tri tablete z naročilom, naj jih jemljete na pol ure.
      Koliko časa boste jemali tablete?

      Kmet ima 17 ovc in vse, razen 9 jih pogine. Koliko jih ostane?

      Koliko različnih spolov živali je Mojzes vzel s seboj na ladjo?

      Koliko znamk po dva tolarja je v ducatu?


 

* Javascript interaktivni test, POIŠČITE SVOJE INTERESNO PODROČJE - zelo uporaben
* NEKAJ UGANK
* ŠAH - žitna zrna, zgodba o nagradi
* Zgodba o mravljici

Nazaj na domačo stran.









Zaresna zgodba o IQ

Inteligenčni količnik (angleško Intelligence Quotient, kratica IQ) je številčna vrednost, ki naj bi določala inteligentnost človeka. IQ se določa s standardiziranimi testi. Rezultat je izražen kot normalizirano število, tako da je povprečni IQ enak 100. Testi so oblikovani tako, da so rezultati porazdeljeni po Gaussovi krivulji.

Leta 1912 je nemški psiholog William Stern opredelil osnovno definicijo inteligenčnega količnika (IQ). IQ je definiral kot razmerje med ocenjeno »starostjo uma« in »dejansko kronološko starostjo«.

100×(mental age/chronological age)

Na primer, če ima desetletni fant intelektualne sposobnosti trinajstletnika, je njegov IQ 130 (100×13/10).

Za testiranje se uporablja naloge razdeljene glede na starost posameznikov, ki jih v povprečju lahko rešijo. Starost uma je nato določena na podlagi najbolj zapletenih nalog, ki jih posameznik lahko ustrezno reši.

IQ med 90 in 110 se šteje kot povprečen.

Vendar pa je Sternova enačba smiselna le za otroke. Za odrasle se za primerjavo posameznikovih umskih sposobnosti s povprečnim nivojem populacije uporablja izpeljan količnik oz. odklonski IQ. Približno 50 % populacije ima povprečno vrednost IQ (tj. 90-110). Pri okrog 13 % populacije so vrednosti IQ med 110 in 139, 1,5 % svetovne populacije pa doseže raven genijev. Nizka inteligenca se šteje za vrednosti IQ med 80–89. Vrednosti pod 70 v padajočem vrstnem redu označujejo stopnjo bedaka, bebca in idiota. Bedake je možno naučiti in izuriti, bebce je možno izuriti, medtem ko idiotov ni možno ne naučiti ne izuriti. Dejstvo, da dosegate določeno stopnjo inteligence, pa ne pomeni nujno veliko za vaše življenje. Fizični delavci na primer imajo lahko IQ vrednost nad 125.

Nekateri psihologi ne verjamejo v IQ-teste. Predvsem jih moti njihova zloraba.



Pogosto zastavljena vprašanja