»Slovenija pod skupnim nebom« je zaživela
in se lahko nadaljuje

Do 20. 9. 2019 je bilo na www.portalvvesolje.si prijavljenih 28 lokacij in še več izobraževalnih ustanov, saj se je nekaj šol združilo, nekatere pa (še) niso objavile lokacij (skupaj torej okrog 30 šol, društev, tudi Fil. fakulteta UM) – naštejmo jih:
* 1 - Kamnik, travnik pri gradu Zaprice - prireja RAK - Raziskovalno Astronomski Krožek GSŠ Rudolfa Maistra (prof. Lojze Vrankar se je tudi prvi pozitivno odzval na pobudo),
* 2 - Rače - prireja OŠ Rače,
* 3 - Šolski observatorij Gimnazije Šentvid (Prušnikova 98) - Lj.,
* 4 - Turnišče - prireja Astronomski krožek OŠ Turnišče,
* 5 - Filozofska fakulteta UM - prireja AD Orion,
* 6 - Med Vrbo in Breznico - prireja AD Nova Jesenice,
* 7 - Ljubljanski grad - prireja Gimnazija Poljane,
* 8 - Čuklja - šolsko igrišče - prireja OŠ Dornberk,
* 9 - Osnovna šola Puconci,
* 10 - OŠ Dr. Antona Trstenjaka Negova in AD Orion,
* 11 - pri cerkvi na Ponikvah - prireja OŠ Most na Soči,
* 12 - OŠ Šturje Ajdovščina - prireja AD Nanos in bližnje šole (Srednja šola Veno Pilon, OŠ Danila Lokarja, OŠ Draga Bajca Vipava),
* 13 - Kulturni dom Orehek (Orehek 58) - prireja OŠ Prestranek,
* 14 - igrišče OŠ Hruševec Šentjur,
* 15 - OŠ Veržej in AD Orion,
* 16 - Gimnazija Jožeta Plečnika - Lj. (prizorišče - Fiesa na obali),
* 17 - Travnato igrišče ob Zavodu sv. Stanislava - prireja OŠ Alojzija Šuštarja,
* 18 - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj,
* 19 - OŠ Gradec, Bevkova 3, Litija,
* 20 - Srednja šola Slovenska Bistrica,
* 21 - Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva, v priredbi AD Kosci,
* 22 - Lemberg pri Šmarju - organizira OŠ Šmarje pri Jelšah in TKD Lemberg,
* 23 - Astronomski observatorij Srečko Lavbič v Galiciji (AD Saturn).
* 24 - Belveder nad Izolo - v organizaciji OŠ Livade,
* 25 - Dvojezična osnovna šola Dobrovnik / Kétnyelvű Általános Iskola Dobronak, - še nekaj šol in društev je pripravilo opazovanja, a niso označene na zemljevidu, recimo:
* 26 - Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Smetanova ulica 35, 2000 Maribor,
* 27 - Šolski center Srečka Kosovela, Sežana - Slovenija pod skupnim nebom (Pravijo: "Opazovanje bomo najverjetneje ponovili še v zimskih mesecih, da spoznamo še ozvezdja, ki bodo takrat vidna na nebu.")
* 28 - OŠ ELVIRE VATOVEC PRADE S PODRUŽNIČNO ŠOLO SVETI ANTON, 10. septembra 2019
* ...

Še odlomek z enega od vabil - kjer so takole prikupno, delno v narečju, povabili šolski okoliš na astronomska opazovanja: »Vabljeni vsi...učenci, učenke, učitelji, starši, bratje, sestre, none, nonoti, prebivalci Izole in ostalih obalnih mest, popotniki, turisti ...«

Povzetek in premislek za naprej Odziv šol je prekril več kot polovico Slovenije (gledano zgolj geografsko in demografsko) in veseli nas, da so bili organizatorji večinoma osnovne šole. Najprej gre zahvala vsem šolam in ostalim organizatorjem za odziv, mentorjem za trud, za organizacijo opazovanj, ki zahteva kar nekaj spretnosti, časa, odrekanj pa še sreče z vremenom in prav vsi organizatorji so še enkrat bili pripravljeni na ponovitev opazovanj. Verjamemo, da bodo tudi ostale šole počasi našle pogum za opazovanja prečudovitega nočnega neba, ki sprejme in vabi prav vsakega od nas. Iz seznama prijavljenih šol in ostalih organizatorjev opazovanj, se razbere tudi izjemna pomoč astronomskih društev, posameznikov, ki že vrsto let sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami iz okolice sedežev društev. Prof. Boris Kham se je celo odpravil iz Ljubljane opazovat na obalo - v Fieso, kjer so izvedli še tabor.

A brez urednika astronomske revije Spika, Bojana Kambiča, ki je pobudo Slovenija pod skupnim nebom z veseljem objavil (Spika 3, 2019), bi pobuda težko zaživela – smo poskušali in ni šlo. Prav tako ne smemo prezreti izjemnega truda sodelavcev spletnega portala http://www.portalvvesolje.si, to so: Andrej Guštin (pobudo je tudi objavil v reviji Presek in jo tudi sicer promoviral na astronomskih srečanjih), Dunja Fabjan, oblikovalec Aram Karalič, Nada Ihanec, Jure Japelj, Boris Kham, Drejc Kopač, Anja Lautar, Maruša Žerjal, urednica Andreja Gomboc. Velika zahvala pa seveda tudi vsem ostalim promotorjem astronomskih opazovanj, DMFA – in še enkrat hvala vsem pedagogom in pedagoginjam širom Slovenije. Brez njih ne bi bilo astronomskih srečanj na šolah! Šolska opazovanja namreč privabijo pod zvezdno nebo tudi tiste posameznike, vseh generacij, ki drugače nimajo dostopa do astronomskih opazovanj – se ne udeležujejo klasičnih astronomskih srečanj. Lahko bi postala vsakoletna (skozi letne čase) – nam bo uspelo?!

Nekaj vtisov od tu in tam – kar mi je prišlo na ušesa. Na Šentvidu - Lj., 20. sep. 2019 (čas smo si vzeli: Klemen, Andrej, Ida, Nastja, Oskar, Zorko), je večino obiskovalk in obiskovalcev pričakovano najbolj navdušil Saturn, a tudi Jupiter in seveda dvojne zvezde (rec. znamenita Beta Laboda), nekoliko manj pa planetarne meglice, zvezdne kopice, galaksije (M31) ... A tudi pri teh objektih je dodatna razlaga vrnila začudenje na obraz obiskovalcev. Pri Saturnu so se, sploh nekateri odrasli, pohecali, da če smo jim slučajno podtaknili sliko (jim nalepili podobo planeta v okular ...). Večina je prvič občudovala planete skozi teleskope - odzivi so bili različni, a nobeden se ni sramoval vzklikov navdušenja nad videnim, recimo: "Nisem verjela, da bom lahko sploh kdaj v življenju opazovala planete v živo, in da se tako krasno vidijo ..." Med opazovalci je bilo tudi nekaj takih, ki že imajo astronomsko opremo, a večinoma manjših premerov objektivov - in so jih tako svetlost slike in podrobnosti na planetih skozi objektiv 300 mm (tudi objektiv premera 200 mm ni veliko zaostajal), vse pozitivno presenetile. Da pa ne bomo delali krivic priročnim kratkogoriščnim (do f = 400 mm) refraktorjem do premera 100 mm pa povejmo, da se z njimi da, zaradi velikega polja, čudovito opazovati razsute kopice, večje galaksije … in z malo spretnosti tudi Luno, Sonce in planete, kroglaste kopice, določene planetarne meglice, dvozvezdja (kombinacija majhnih teleskopov, tudi daljnogleda recimo 16x80 in teleskopov večjih premerov, je najboljša rešitev za izvedbo večine opazovanj). A z majhnimi teleskopi recimo težje zaznamo Cassinijeve ločnice v Saturnovem sistemu obročev, kaj šele atmosferske vzorce, proge na samem planetu, enako velja za Jupiter, Mars. Nad podobo površin planetov, jasnostjo, razločnostjo so bili tako prav vsi naravnost navdušeni! Je pa zanimivo, da so odrasli bili kdaj bolj začudeni, presenečeni nad videnim, kot mladi. Razlogov je več, eden so zagotovo izkušnje in vedenje odraslih (sami v mladosti večinoma niso bili deležni astronomskih opazovanj). Drugi razlog pa je lahko - ekstremna prenasičenost mladih s slikovnimi in ostalimi informacijami preko spleta, mobilnih telefonov ... - ko se umetni svet iz zaslonov več ne loči od realnega pogleda na naravo, v vesolje. Ni toliko problem nova tehnologija, ampak nekritična uporaba vseh mogočih vsebin, virov. Veliko mladih je imelo na mobilnih telefonih danes že samoumevne aplikacije, kot so recimo Google Sky Map, Sky Safari, StellariumMobile ... Mnogi so tako tudi pokazali, kje se kaj nahaja preko preproste usmeritve telefona v dani del neba. In od tukaj naprej bi se morebiti dalo elegantno (nad)graditi spoznavanje nočnega neba s pomočjo realnih astronomskih opazovanj v navezavi na mobilne aplikacije - ki so danes že sestavni del življenja mladih, večinoma (žal) že od zibke in seveda tudi odraslih!

Veliko je bilo tudi vprašanj o tem, kako pa potem dobimo tako izjemne barvne podobe galaksij, meglic ..., ko pa vidimo le nežne oblačke, megličke. Obiskovalci srečanja "Slovenija pod skupnim nebom" so si prav z zanimanjem ogledali še mini razstavo astronavtov delno slovenskega rodu, portreta astronavtke Sunite Williams in astronavta Randolpha Bresnika in njuna podpisa na steni observatorija Gimnazije Šentvid - Lj. Zgodba o njunem obisku našega observatorija (sploh Sunitin obisk, njena preprostost in neposrednost, nekatere je zanimalo, katero vino smo ji podarili – traminec iz Štajerske … s soncem obsijan) je vse prevzela. Bil je kar mrzel večer in do vzhoda Lune okrog 22:30 je že večina odšla proti toplim domovom.

Nekaj utrinkov iz opazovanj na ostalih šolah. Kolega, ki se je z družino (tudi dojenček ni bil ovira) udeležil opazovanja v Kamniku pri prof. Lojzetu Vrankarju, je povedal, da je tudi tam bilo vzdušje zelo prijetno - veliko udeležencev, teleskopov, veliko vprašanj, udeležba pa po starosti zelo pisana ...

OŠ Šturje Ajdovščina - s pomočjo AD Nanos in bližnje šole (Srednja šola Veno Pilon, OŠ Danila Lokarja, OŠ Draga Bajca Vipava) - so opazovanja pripravili že 5. sep. 2019. Organizatorji so dogodek in sploh astronomijo na šolah opisali tudi v sredini radijski oddaji Gymnasium (rtvslo) - pod geslom "Nočno nebo je najlepši zaslon" (gostje so bili študent Jernej Černigoj, gimnazijka Teja Štrekelj ter učitelj izbirnega predmeta astronomija in ravnatelj Srednje šole Vino Pilon Ajdovščina Andrej Rutar - AD Nanos, iz Ljubljane pa Oskar Mlakar in Lan Falenti Koncilija, nekdanja dijaka Gimnazije Šentvid ter somentor krožka dr. Andrej Lajovic - AD Vega).

Sam sem se aktivno udeležil opazovanj na terasi Gimnazije Šentvid - Lj. in, koliko mi je čas dopuščal, že dan prej, zgolj kot mimoidoči "firbčen" opazovalec, na sosednji šoli. Od tam mi je ostal v spominu prikupen odziv učenke, ki je vsa navdušena izjavila: "Še enkrat moram videti tisto čudovito galaksijo (M31)!" in se je urno spet postavila v vrsto pred teleskop na vrtu šole. To so torej zelo pomembne izkušnje, gledano dolgoročno, z relativno malo truda (za nas vse naredi, je že naredilo, vesolje). Še malo igranja z besedami glede izvora vedenja. Videti je vedeti (v angleščini je »see is know«, 'jaz vidim'pa je v latinščini »video«) in slovenščina je tako še eden redkih »prastarih« jezikov, ki za znanje, raziskovanje in opisovanje sveta, uporablja besedo "veda" v direktni navezavi z njej podobno besedo videti (to je navezava na sanskrt in znamenite Vede - v našem jeziku je še ostala dvojina, skoraj enaki skloni kot v sanskrtu, štetje - to je »obrnjeno« zaporedje enic in desetic, npr. enaintrideset in ogromno skoraj enakih besed ..., nebo je »nabhas«, komet je lahko tudi »zveta«). Take izkušnje iz opazovanj zvezdnega neba (ko zares na lastne oči vidimo podobe delov vesolja in s tem že lahko delno sklepamo na naravo oddaljenih svetov ...) nam torej lahko za zmeraj pomagajo odpirati vrata v prostranstva razumevanja skrivnosti vesolja, sveta kot takega, življenja samega, fenomena bivanja in zavedanja ... In šole so tiste, ki nam to izkušnjo, videnje, vedo, vedoželjnost, lahko ponudijo - le malo tradicije, veselja nam še manjka. Enako je odprl oči pogled v vesolje znamenitima astronomoma G. Galileu in S. Mariusu pred 410 leti in posredno celotni kulturi – Galilejev »Zvezdni sel« je bil po izumu tiska prvi znanstveni »bestseller«.

Astronomija in vid - oči so okno v svet, v vesolje Še o izjemnem pomenu gledanja v naravni svetlobi v navezavi z opazovalno astronomijo. Čeprav je korekcija človeškega vida z očali, lečami pripeljala do izuma teleskopa (teleskop sta poenostavljeno gledano dve leči, prva je objektiv, ki naredi realno sliko, druga je lupa, s katero to sliko še dodatno povečamo …) – pa si vsi še kako želimo kar se da dober naravni vid – brez očal, operacij …! Še pred kakim letom so nas v Sloveniji prepričevali, da so za povečano število kratkovidnih otrok neposredno krivi računalniki, mobilni telefoni … V resnici pa so po dolgih »tavanjih v temi« priznani tuji zdravniki že pred leti končno odkrili, sprevideli (preko vprašalnika, koliko časa so kratkovidni otroci preživeli na sončni svetlobi, večinoma žal skoraj nič) glavni vzrok že zaskrbljujoče množične zgodnje otroške kratkovidnosti. Otroci, ki se ne igrajo zunaj, v dnevni svetlobi, pod soncem vsaj kako uro na dan, bolje več, se jim očesno zrklo skozi rast razvije v rahel elipsoid in ne v pričakovano »sferno« obliko. Posledica je kratkovidnost, saj zaradi popačenosti očesa, gorišče sistema leča, roženica, pade precej pred mrežnico (kjer se nahajajo receptorji za vid). V nekoliko bolj odgovornih državah so tako že sprejeli ukrepe, da se morajo vsi otroci vsaj dve uri na dan gibati, igrati v naravi, torej zunaj na dnevni svetlobi. Ne bi verjeli, število kratkovidnih otrok se je v teh državah zelo zmanjšalo (rec. Tajvan). Res je, da se astronomija dogaja večinoma v nočnih urah – a preko opazovanja Sonca (seveda z varnimi filtri ali recimo skozi H-alfa teleskope), lahko astronomija doda delček k normalnemu razvoju vida naših otrok. Tudi sicer smo se kot vrsta razvijali tako pod soncem, kot pod zvezdno svetlobo - čudovitimi podobami nočnega neba - in del te, očitno izjemno pomembne izkušnje, nam lahko spet delno vrne tudi šolska opazovalna astronomija.


Karta organizatorjev astronomskih opazovanj (Slovenija pod skupnim nebom) za 10., 19., 20. in 28. sep. 2019. Karta iz 5. sep. 2019. Jugovzhodni in južni del Slovenije, ki ima relativno dobre pogoje za astronomska opazovanja, je žal tokrat bil praktično nepokrit!
Vir karte opazovanj: http://www.portalvvesolje.si

Vrnimo se k 20. sep. 2019 in izkušnjam iz opazovanj. Vreme je bilo po celotni Sloveniji jasno, kar se redko zgodi (če ne drugega, poznamo neugodno inverzijsko meglo po kotlinah, ravninah). Transparenca atmosfere je bila odlična, le nemirnost ozračja je posledično in pričakovano rahlo nagajala pri kontrastu podob v okularjih, a do povečav 150x ni bilo hudega ... V resnici je bil odličen večer za astronomska opazovanja, le nekoliko svež, a to je astronomija.

Slovenija pod skupnim nebom je zaživela in se lahko tudi nadaljuje, raste - pridružijo se lahko torej še vse ostale šole, pogumno - prisrčno vabljene med tiste, ki radi »vidimo«! Tukaj je tudi že skorajšnji navidezni prehod Merkurja čez Sončevo površino 11. novembra 2019, bližanje Jupitra in Saturna jeseni 2020 (konjunkcija 21. dec. 2010) in vmes še veliko opazovanja vrednih dogodkov in nebesnih teles, lepot ... Verjamem, da bo dogodke po šolah, kot že do sedaj, promovirala tako astronomska revija Spika, sodelavci spletne strani http://www.portalvvesolje.si, DMFA in ostali mediji.

Še nenadejana »anketa« o astronomiji in splošni izobrazbi – kako zelo skromno je (le zgolj osnovna) astronomija zastopana v šolah. Na kvizu Male sive celice (26. 10. 2019 – to je bila hkrati 25. obletnica ene redkih TV oddaj, kjer od mladih pričakujejo razmišljanje in vedenje) na vprašanje - ob kateri Lunini meni nastopi Lunin mrk – nobena od ekip ni izbrala ščipa (polne Lune). Seveda - ni za pričakovati, da bi na to vprašanje večina otrok poznala pravilen odgovor – je pa zgovorno, kar zaskrbljujoče, da od šestih izbranih radovednih učenk in učencev iz dveh šol prav noben od tekmovalcev ni poznal pravilnega odgovora. Pri matematičnem vprašanju iz logike pa sta obe tekmovalni ekipi odgovorili pravilno - super. A to hkrati pomeni, da astronomija v obveznih učnih programih (fizika, geografija, naravoslovje ...) praktično ni prisotna. Razmislek, da se da večji poudarek astronomskim vsebinam v realiziranih šolskih urah, je torej še kako utemeljen – in, da se več poučuje koncepte, ne pa zgolj grmade informacij. Kaj nam torej pomaga, da mlade (in stare) goreče učimo, kako da so bili neumni naši predniki, ko so mislili, da se Sonce giblje okrog Zemlje ..., ko pa so že Kaldejci in Stari Grki poznali vsaj koncepta mrkov (Aristotel, Aristarh, Hiparh ...), a žal danes naši otroci o tem niso poučeni. Nočnega neba pa pod sijem javne razsvetljave tako skoraj ne opazimo več – kar je še dodaten problem za mlade pri pridobivanju izkušenj ritma narave!

In - pedagoginje, pedagogi, ki se vam zdi, da vam manjka spretnosti in izkušenj z opazovanji nočnega neba, pri rokovanju s teleskopi – ne oklevajte – vprašajte, poiščite nasvete pri astronomskih društvih, Spiki, DMFA in vsi vam bodo rade volje priskočili na pomoč. Tudi z demonstarcijo, praktičnimi vajami!

BODIMO OTROCI - ZVEDAVO GLEJMO V ZVEZDNO NEBO.

Zorko Vičar
Šentvid - sep. 2019

DODATEK, ki ni bil del članka.
Sledi nekaj slik in povezav na organizatorje Slovenije pod skupnim nebom!

*
https://www.kosci.si/

*
https://www.os-negova.si/2019/09/22/slovenija-pod-skupnim-nebom-na-os-dr-antona-trstenjaka-negova/

*
http://www.os-ev-prade.si/2019/09/12/100-let-pod-skupnim-nebom/

*
http://www.orehek-postojna.si/domov/slovenija-pod-skupnim-nebom









*
https://www.osgradec.si/2019/09/vabilo-slovenija-pod-skupnim-nebom-2/

*
https://www.os-litija.si/slovenija-pod-skupnim-nebom-3/