Stran v angleščini 
Org. stran v nemščini 

Razdalja med Luno in Zemljo

(Stran se bo posodabljala.)

Ko se ponoči peljemo z avtomobilom in gledamo Luno, se nam zdi, da se, kot vse zvezde, premika skupaj z nami. Zdi se, kot bi bila neskončno daleč. Cilj tega projekta je, da nazorno prikažemo in predstavimo, da Luna ni neskončno daleč od Zemlje. Razdaljo do Lune bomo določili tako, da bomo istočasno z različnih krajev po celem svetu fotografirali Luno in potem primerjali lego Lune med zvezdami na teh fotografijah.
Zato fotografirajmo Luno

30. / 31. maja 2009, ob 12.00, 17.00, 20.00, 22.00 in 02.00 po času UT

(alternativni datum: 10. / 11. oktober 2009, ob 19.00, 02.00, 04.00, 08.00 in 19.00 po času UT)

Luna bo takrat v ozvezdju Leva, fotografijo pa posnemite tako, da bosta na njej poleg Lune razvidna vsaj še Regul in Saturn.

S primerjavo teh posnetkov z vsega sveta bo postalo očitno, da je položaj Lune glede na zvezdno ozadje odvisen od kraja opazovanja. Sledeča slika prikazuje ustrezno simulacijo.


Luna, kot bi bila fotografirana iz Essna (Nemčija) in Windhoeka (Namibija) 30. maja 2009, ob 21.00 po UT.
Simulirano s programom Guide 8.0

Izbira opazovalnega časa

Luna se zdi veliko svetlejša, kot zvezde in planeti. Zato je težko narediti fotografijo, na kateri se ne bo videla zgolj Luna, temveč tudi kakšne svetlejše zvezde in/ali planeti. Če je Luna pravilno osvetljena, je osvetlitveni čas prekratek za fotografiranje ostalih objektov. Če pa so zvezde na sliki lepo vidne, je na posnetku močno preosvetljena podoba Lune.

Opisano težavo lahko rešimo, če pazimo na dve stvari:

  1. Luno fotografiramo takrat, ko so v njeni bližini zelo svetle zvezde ali planeti. Najsvetlejše zvezde, ki jih tekom enega meseca obišče luna, so Aldeberan (? Tau), Kastor in Poluks (? in ? Gem), Regul (? Leo) in Antares (? Sco). Vendar če želimo izmeriti pozicijo Lune, potrebujemo dva oporna objekta. Zato je najpogosteje potrebno, da je v bližini še en svetel planet. V letu 2009 je Saturn v bližini Regula in Mars v bližini Kastorja in Poluksa, kar bi bilo oboje primerno za fotografijo.
  2. Luno fotografiramo takrat, ko je je osvetljen le majhen del (ko je viden prvi ali zadnji krajec). Vendar, mlajša kot je Luna, manj je ponoči na nebu. Ali povedano drugače, manj je nočnega dela Zemlje, ki je obrnjen proti Luni. Tanjši kot je krajec, manj ljudi lahko Luno opazuje hkrati! Zato je potrebno narediti kompromis med svetlostjo Lune, ki naj bi bila kar najmanjša, in med tem, koliko ljudi jo lahko hkrati opazuje ponoči (čim več).

V letu 2009 ne bo nobene primerne situacije, ko bi bila Luna med dvema planetoma. Na izbrani dan bo Lunin prvi krajec viden med Saturnom in Regulom. Na alternativni dan opazovanja bo Luna med Kastorjem, Poluksom in Marsom. Vendar ker bo viden zadnji krajec, bo opazovanje mogoče v drugi polovici noči, kar je za opazovalca precej manj prijetno!

Opazovalni časi in sodelujoče države

30. maja 2009 ob 20.00 UT (22.00 MESZ) bo osrednji opazovalni čas tega projekta. Ta trenutek bo Luna vidna iz Evrope (z izjemo Britanskega otočja in Skandinavije) in iz Afrike. Da bi čim več ljudem dali možnost sodelovati, predlagamo še dodatne opazovalne čase. Sledeča tabela in slika pod njo prikazujeta katere države se kdaj udeležijo projekta:

ČasSodelujoče države
30. maj, 10.00 UT vzhodna Azija, Indonezija in Avstralija
30. maj, 17.00 UT južna in vzhodna Afrika, Arabski polotok, Indija, vzhodna Rusija
30. maj, 20.00 UT Afrika, Turčija, Evropa brez Britanskega otočja in Skandinavije
30. maj, 22.00 UT severna, zahodna in južna Evropa, zahodna Afrika in velik del Južne Amerike
31. maj, 02.00 UT vzhodni deli ZDA, Srednja Amerika in velik del Južne Amerike


Zemlja, kot se bo videla z Lune ob predvidenih opazovalnih časih. (Simulirano s programom Home Planet 3.3a)
Slike prikazujejo v katerih državah se bo Luna videla ponoči.

Postopek opazovanja

  1. Vse ljudi, ki si želijo sodelovati prosimo, da nam pošljejo elektronski naslov (ne bo objavljen!) in njihovo geografsko lego. Načrtujemo, da bomo pripravili zemljevid, ki bo prikazoval vsa mesta, s katerih se bo fotografiralo Luno.
  2. Uporabite kar največjo povečavo na zoom objektivu, s katero še zajamete Luno in referenčna objekta.
  3. Naj bo T0 izbrani opazovalni čas.
    Naredite po 3 posnetke (z osvetlitvenimi časi -1,±0, +1) ob treh časih:
    1. T0 - 15 min
    2. T0
    3. T0 + 15 min.
      4. Kaj pomeni (z osvetlitvenimi časi -1,±0, +1)? [Mišljeno je, da se vzame tri slike, ki so vse za en "stop" narazen po osvetlitvi. Ena je podosvetljena, ena prav osvetljena in ena preosvetljena - vse to je glede na optimalno osvetlitev, določeno na vaji. En ("exposure stop") stop načeloma pomeni enkrat bolj ali manj osvetljen film - se pravi, če je zaslonka ista, se čas podvoji/razpolovi.]

  4. Izmerite koordinate (v pikslih) Saturna, Regula in Lune na digitaliziranih posnetkih (na primer s programom evalmoonpicts, ki bo objavljen na tej povezavi).
  5. Pošljite nekaj najboljših posnetkov na (ime datoteke "kraj(opazovalec)ddmmhhmmUT.jpg" - primer "ToleMesto(Novak)30052000UT.jpg")
  6. Na isti naslov pošljite še tekstovne datoteke enakega imena, samo s končnico ".txt". Vsebujejo naj:
    • Kraj opazovanja
    • Ime opazovalca
    • geografsko širino in dolžino kraja opazovanja v stopinjah (pozitivne smeri so vzhodno od Greenwicha in na severni polobli)
    • Datum in čas (dd.mm, hh.mm UT)
    • Koordinate (v pikslih; xxxx, yyyy):
      • Saturna
      • Regula
      • Lune
    Prosim ne spreminjajte datotek, zapisanih s programom evalmoonpicts! Tako bodo lahko obdelane avtomatično.
  7. Rezultati bodo prikazani tabelarično, tako da bo vsak udeleženec lahko svoj rezultat kombiniral s primernimi rezultati drugih opazovalcev, ki živijo daleč proč, da bo dobil lastno oceno za oddaljenost Lune.
  8. Vse izmerjene lege Lune bomo vnesli v referenčno sliko in upamo, da bomo dobili gost oblak točk!
  9. Objavili bomo poenostavljen postopek, ki bo omogočal udeležencem, da "peš" določijo oddaljenost Lune.
  10. Ponudili bomo program calcmoonsparallax za združevanje poljubnih meritev in izračun ustrezne oddaljenosti Lune. Uporabljeni algoritem bo objavljen skupaj z razlago (na začetku samo v Nemščini).

Vaja, 3. maja 2009

3. maja bo Luna blizu Regula in Saturna, podobno kot 30. maja. Vendar bo Luna takrat stara že nekaj več kot 8 dni in pol. Osvetljene je bo torej že več kot polovica. Zato bo težje narediti dobro fotografijo in poiskati primeren čas osvetlitve, kot 30. maja. Vendar bodo osvetlitveni časi, ki jih bomo določili 3. maja primerni tudi 30. maja, ko bo šlo zares!

Rezultati in izkušnje s te vaje, bodo objavljeni za vse udeležence.

Možen alternativni datum za projekt: 11. oktober 2009, 4.00 UT

Luna v ozvezdju Dvojčkov Zemlja, kot se bo videla z Lune

Pred nekaj leti so izvedli že en zelo podoben projekt

Udo Backhaus

last change:  23.07.2008

Prevedel: Klemen Blokar

Nazaj na domačo stran.
Nazaj na MLA2009.