Na posnetku
vidimo nad observatorijem dve piki, to sta planeta Jupiter in Venera v konjunkciji. Posnel Zorko Vičar januarja 1995 ob 7. uri zjutraj. Širokokotni objektiv goriščne razdalje 20mm.
Na posnetku
vidimo nad observatorijem dve piki, to sta planeta Jupiter in Venera v konjunkciji. Posnel Zorko Vičar januarja 1995 ob 7. uri zjutraj. Širokokotni objektiv goriščne razdalje 20mm.
Saturn
posnet z okularno projekcijo (g. razdalja okularja: 25 mm) s teleskopom MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na barvni film Agfa 100 ASA.. Datum: julij 1994; čas: 4s. Posneli dijaki krožka.
Saturn
posnet z okularno projekcijo (g. razdalja okularja: 10 mm) s teleskopom MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na diafilm Fujichrome 100 ASA. Datum: julij 1994; čas: 5s. Posneli dijaki krožka.
Saturn
posnet z okularno projekcijo (g. razdalja okularja: 10 mm) s teleskopom MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na Fujichrome 100 ASA (črnobelo fot. so razvili v zdaj že bivši šolski temnici). Datum: avgust 1994; čas: 6s. Posneli dijaki krožka.
Jupiter
posnet z okularno projekcijo (g. razdalja okularja: 10 mm) s teleskopom MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na diafilm Kodak T800/1600, razvit na 1600 ASA.. Datum: 8. avgust 1995; čas: 3 s. Posnela Damjan Šterk in Gašper Šušteršič.
Jupiter
posnet v primarnem fokusu teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na diafilm Fujichrome 100 ASA. Zelo lepo se vidijo 4 znamenite Galilejeve lune: Io, Evropa, Ganimed, Kalisto. Datum: julij 1994; čas: 5 s. Posneli dijaki krožka.
Jupiter
posnet v primarnem fokusu teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na diafilm 400 ISO. Zelo lepo se vidijo 4 znamenite Galilejeve lune: Io, Evropa, Ganimed, Kalisto. Datum: 21/22.8.2000; čas: 1/30 s. Posnel Šiška Mitja.
| CCD posnetek Saturna (28.10.1999) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
  |
Cassinijeva vrzel v Saturnovem prstanu se bolje vidi na obdelanem posnetku desno. Slika je bila posnela 28.10.1999. Pri slikanju ni bil uporabljen nobeden od optičnih filtrov. Kamera je bila ohlajena na 5°C pod ničlo, ekspozicijski čas te slike je bil 0,11 sekunde. Posnetu v okviru raziskovalne naloge, ANIMACIJE VRTENJA JUPITRA.
..
..
..
..
Merkur
posnet v primarnem fokusu teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/6,3, s CCD kamero ST7, 0,11 s, zeleni filter. Zelo lepo se vidi Merkurjeva mena (Merkur je prvi od Sonca, je notranji planet kot Venera). Datum: 6. maj 2002 ob 20:38. Posnela Peter Mihor in Zorko Vičar (enkratna noč in enkratna lega planetov; Venera, Mars, Saturn so tvorili p. trikotnik, levo zgoraj je bil Jupiter, desno spodaj pa Merkur).
5 planetov vidnih na zahodnem nebu 7. maja 2002:
Merkur, Saturn, Venera, Mars, Jupiter "in mi na Zemlji". Venera, Mars, Saturn so tvorili pravokotni trikotnik. Objektiv 35 mm, fotoaparat na stojalu, film 100 ISO, ekspozicija 30 sekund, Zupančičeva jama Bežigrad-Ljubljana.
Glej tudi članek na temo prehodov
.
  |
Marsova rotacija znotraj slabih treh ur (27.8.2003, poletni čas od 00:29 do 03:15 - zasuk za okrog 40 stopinj).
Slike so relativno slabe, slabi pogoji snemanja, mestno okolje, a animacija je dokaj prepričljiva. Animacijo je
tehnično izvedel Dejan Kolarič.
Mars se je, 27. avgusta ob 11:51 po lokalnem času, na svoji eliptični poti okoli Sonca približal
Zemlji na razdaljo
55 758 006 kilometrov. To je najbližje v zadnjih 60 000 letih. Marsova navidezna velikost na
nebu je znašala 25 ločnih sekund, svetil pa je z magnitudo -2,9.
Spodaj je prikupna primerjava različnih velikosti marsa v različnih obdobjih
leta 2003 (zgolj skice).
Zakaj je Mars ravno letos tako popularen? Med astronomi je razlog jasen, to je bližina, ki jo kaže zgornja skica,
vzeta iz Spike, September 2003, stran 367. V javnosti pa zaradi medijev, ki so pozitivno reklamirali bližino.
Le en problem se je pojavil, namreč Mars kljub bližini v zgodnjih večernih urah zaradi turbolence ni kazal to kar
so nekritično obljubljali mediji. Mnogi so rekli da vidijo goreč planet, kakih polarnih kap pa skoraj ne.
Za populariziranje astronomije so bolj primerni veliki planeti, prehodi Merkurja ali Venere čez Sonce, Luna,
aktivno Sonce, svetli kometi, svetli NGC objekti, meteorske nevihte. Mimogrede, leta 1971 je bil planet
skoraj enako oddaljen kot letos, tako da to fasciniranje s 60 000 leti ni čisto na mestu.
Spodaj je slikca in tekst iz knjige Universe, ki govori o tem dejstvu. Poučno je videti posnetek, ki ni nič posebnega glede
kvalitete, ki jo zlahka danes presegajo naši amaterji. To kaže na izjemen razvoj tehnologij.
Mars posnet 27.8.2003 iz Observatorija Gim. Šentvid, Ljubljana.
Teleskop MEADE LX200 10", f/20, kmera CCD ST7, ob 1:58 po
poletnem času, ekspozicija 0,12 sekunde.
Spodaj se vidi polarna kapa.
Prisotni:
Mitja Šiška, Klemen Blokar, Gregor Vertačnik, Zorko Vičar,
Dejan Kolarič, Gregor Tavčar, Irena Uršič, Ana Hočevar.
 |
  |
| |  |
Mars posnet 27.8.2003 iz Observatorija Gim. Šentvid, Ljubljana.
Teleskop MEADE LX200 10", f/20, kmera CCD ST7, ob 1:58 po
poletnem času, ekspozicija 0,12 sekunde.
Spodaj se vidi polarna kapa.
Prisotni:
Mitja Šiška, Klemen Blokar, Gregor Vertačnik, Zorko Vičar,
Dejan Kolarič, Gregor Tavčar, Irena Uršič, Ana Hočevar.
Pa še nekaj besed o vodi na Marsu, kar daje slutiti na morebitno prisotnost preprostih življenjskih oblik. Sonda Mars Odyssey je namreč mapirala Marsa in zaznala veliko vode, predvsem na polih. Presenetljivo je, da je vodo zaznala tudi v puščavi Arrabia Terra (kako je voda prišla tja, še raziskujejo, morebiti zaradi spremembe nagiba marsove osi). Področje imenovano Arabska zemlja (Arrabia Terra), je označeno tudi na našem posnetku pod številko 5. Oglej si karto Marsa in naš posnetek spodaj, ki je toliko dober, da se da ločiti posamezna področja poimensko. Malo prispodobe, na Zemlji se pod arabskimi deželami skriva nafta, na Marsu pa voda. Voda na polih je pod kristali CO2. Še enkrat premislimo dogajanje, ki nam ga razkrivajo naše skromne slike, na katerih očitno izginja južna CO2 kapa, kar pomeni, da spremljamo "spomladansko" vreme na Marsu. Hkrati lahko napovemo kolikšna je na južnem polu temperatura, vsekakor mora biti v bližini tališča CO2 ( minus - 56.6°C).
|
Karta Marsa - imena regij ... Primerjava, zgoraj naš posnetek, spodaj karta NASA-e. 
|
Primerjava (spodaj) Saturna iz 28.10.1999 (a) in iz 17.feb. 2004 (b).
Razlika v zornem kotu je očitna, nastala pa je zaradi osnega nagiba 25.33 st.,
nekaj pa k temu prispeva še
orbitalna nagnjenost 2.488 st..
a)
b)
Spodaj posnetki SHT
Jupiter posnet iz Ob. Gi. Šentvid-Lj., 15.3.2004.
Levo na robu je senca lune Io, na sredi pa senca lune Evropa.
| Planeti |
|
Do sedaj je to
stran obiskalo
ljudi.
Nazaj na domačo stran.
