Programi za različne skupine obiskovalcev observatorija
OSNOVNA ŠOLA DO PETEGA RAZREDA

PLANETI

PLANET JUPITER

Jupiter je največji planet našega osončja in peti planet od Sonca. Poznali so ga že antični astronomi, ime je dobil po rimskem bogu Jupitru (rim. bog neba in vremena). Njegova masa znaša 318 zemeljskih mas, je 11 krat večji od Zemlje. Na njem bi bili vsaj dvakrat težji. Potrebuje kar 11,86 zemeljskih let da obkroži Sonce. Obhodni čas (dan) na Jupitru je dolg 9 ur in 55 min. Jupiter ima 16 poznanih satelitov (lun). Leta 1610 je Galileo Galilei odkril štiri najsvetlejše Jupitrove satelite-lune (Jo, Ganimed, Evropa in Kalisto). Sateliti (lune) krožijo okrog Jupitra tako, kot kroži Luna (Mesec) okrog Zemlje. Ta in mnoga druga Glileijeva odkritja so pomembno prispevala k pravilni razlagi mehanike Sončevega sistema. Potrebno pa je poudariti, da so bili dokazi še zmeraj nezadostni za končno zavrnitev, takrat vsesplošno sprejete (za večino samoumevne), napačne geocentrične teorije. Na Jupitru opazimo oblake, nevihte in ciklone ter anticiklone, tako kot na Zemlji.

1. KAJ SE VAM ZDI, DA SONCE POTUJE OKROG ZEMLJE, ALI ZEMLJA OKROG SONCA? KAJ PA JE RES?
2. KOLIKO LUN IMA ZEMLJA?
3. SKOZI TELESKOP OPAZUJ JUPITER IN NJEGOVE LUNE, NARIŠI JUPITER IN LUNE?
4. ALI JE JUPITER ZGOLJ ENOBARVNA RUMENA PIKA, ALI PA SI NA JUPITRU OPAZIL(A) KAJ POSEBNEGA?

Vaša risba.

PLANET SATURN

Saturn je po razdalji šesti planet od Sonca in drugi največji planet našega osončja. Grki so ga poimenovali po bogu Kronosu (gr. bog časa). Saturn je za mnoge eden izmed najlepših planetov. Za obhod okrog Sonca potrebuje kar 29,46 zemeljskih let. Da se zavrti okoli svoje lastne osi pa samo 10 ur in 15 minut. Z nekoliko zmogljivejšim teleskopom se lepo vidijo Saturnovi obročki, oziroma koncentrični prstani, ki so sestavljeni iz ledenih in kamnitih delcev različnih velikosti in mas. Tako kot pri Jupitru, tudi pri Saturnu v njegovi zgradbi prevladujeta vodik in helij. Saturn ima več kot 20 uradno odkritih in poimenovanih satelitov (lun).

1. SKOZI TELESKOP OPAZUJ PLANET SATURN IN GA SKICIRAJ?

Vaša risba.

Luna

Luna je edini Zemljin naravni satelit in edino telo v vesolju, na katerem smo ljudje že pristali. Prvi pristanek se je zgodil 20. julija 1969 (Američana Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta prva stopila na Luno. Se spomnite, kje ste bili takrat?), zadnji pa decembra 1972. Med tem, ko Luna obkroži Zemljo v enem mesecu, se kot (lega) med Zemljo, Luno in Soncem spreminja; to opazimo kot cikel Luninih men (prvi krajec, ščip ...). Čas med dvema zaporednima polnima Lunama je 29,5 dneva (709 ur). Po eni izmed teorij naj bi Luna nastala ob trčenju Zemlje z zelo velikim objektom (velikosti Marsa ali več). Masa Lune je 81 krat manjša od Zemljine. Na Luni bi se počutili zelo lahke, saj bi tehtali šestkrat manj kot na Zemlji (brez težav bi skočili 10m daleč, tehtnice bi osemletnim otrokom pokazale okrog 5 kg). Na površju Lune opazimo območja z gosto posejanimi kraterji, zelo stara gorovja in precej gladka in mlajša suha "morja". Kraterji so vdolbine, nastale ob trkih Lune s kamni-asteroidi. Nekateri kraterji so veliki kot Slovenija. Vsi večji kraterji so dobili imena po znamenitih znanstvenikih, dva izmed kraterjev sta poimenovana tudi po dveh velikih slovenskih učenjakih, matematiku Juriju Vegi in fiziku Jožefu Stefanu. Luna zelo vpliva na življenje na Zemlji, med drugim tudi povzroča plimovanje morij (morska gladina se približno vsakih 6 ur in 12,5 minut dvigne in spet pade).

1. KAJ JE MESEC?
2. OPAZUJ LUNO, SKICIRAJ ENEGA IZMED KRATERJEV, KAJ VIDIŠ V SREDINI KRATEREJEV?
3. DOMA V TEMI NAJ KDO OD DOMAČIH Z ŽEPNO SVETILKO OSVETLJUJTE ŽOGO POD RAZLIČNIMI KOTI, ČE MIRUJTE, BOSTE OPAZILI MENE KOT PRI LUNI (PRVI KRAJEC, ŠČIP ...).
4. OB JASNIH NOČEH OPAZUJ LUNO S PROSTIMI OČMI IN Z DALJNOGLEDOM, NARIŠI KAJ VIDIŠ.

Vaša risba.