Sveti Hieronim, Dürerjev portret. B. Flegerič pravi (1880 - časopis Slovenski gospodar), da je učenjak sv. Hieronim bil rojen l. 346 prav na Kogu - Sv. Bolfenk. Povezujejo ga tudi z Zrenjem v slovenski Istri, kjer imajo cerkev sv. Hieronima. Sveti Hieronim, polno ime Hieronim Sofonij Evzebij, teolog v času Rima, * 347 (verjetno), v kraju Stridon v Sloveniji, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina
Bil je eden od štirih velikih cerkvenih učiteljev, kamor sodijo še Gregor Veliki, sv. Avguštin in sv. Ambrož. Po Flegariču bi se naj rodil na Kogu po drugih domnevah pa je njegov rojstni kraj rimsko naselje Stridon, cerkveni zgodovinarji ga postavljajo v neposredno bližino današnje vasi Starod v ilirskobistriški občini - Slovenija. Kdo ima prav? Hrvati in Nemci ga hočejo postaviti v Štrigovo, ki je bila tudi slovenska do leta 1945.
Staro antično gradišče nad vasjo, bližina nekdanje rimske ceste, ki je povezovala tržaški zaliv s Kvarnerjem, dajeta slutiti živahnost in pomembnost te lokacije. Stridon so porušili do tal uporni Goti leta 378.
Vzgojen je bil v katoliški veri. Starši so ga poslali na študij v Milano in Rim, kjer je spoznaval latinske in grške klasike. V Trieru je stopil med menihe. Bivanje v Ogleju leta 370 mu je omogočilo stike s katoliško skupino v Emoni. Kmalu je odšel na obisk svetih krajev, vendar je na poti zbolel, se izpopolnjeval v Antiohiji in se za nekaj let umaknil v puščavo. Leta 379 so ga posvetili v duhovnika. Obsežno jezikovno znanje in poznavanje številnih bogoslovnih dokumentov, ki jih je lahko študiral v izvirniku, mu je že za življenja prineslo posebno veljavo in čast enega najbolj izobraženih mož zahodnega sveta. Papež Damaz ga je povabil v Rim za tajnika in svetovalca ter mu naložil zahtevno nalogo - revizijo obstoječega prevoda evangelijev. To je začetek njegovega monumentalnega dela, prevoda Svetega pisma v latinščino, ki ga imenujemo Vulgata (razširjena). To sicer ni bil prvi tovrstni prevod, pred tem so obstajali že drugi, ki jih skupno poimenujemo Vetus Latina, vendar jih je s svojo kakovostjo postopno povsem zasenčil. Nastal pa je po hebrejskem in grškem izvirniku. Cerkev ga je uporabljala dolga stoletja.
Leta 384 je odšel v Betlehem, kjer je ostal do svoje smrti. Čeprav je slovel kot izjemen cerkveni mislec in največji teolog vseh časov, je umrl onemogel, slep in osamljen. Njegove posmrtne ostanke so v 13. stoletju prepeljali v Rim in jih pokopali v cerkvi Marije Snežne.
Je zavetnik teologov, učenjakov, učiteljev, študentov, prevajalcev, znanstvenih ustanov, asketov, Dalmacije in mesta Lyona. Je tudi priprošnjik proti očesnim boleznim.
Vir: wiki


Zanimivo branje (pisma spodaj) - Hieronim baje po rojstvu izhaja nekje iz rel. bližine Emone (iz Stridona ??), nekateri pa trdijo, da je rojen pri Sv. Bolfenku - Kog - preberite pisma stara 1600 let ... (bil je zelo, zelo jezne narave ..., kot smo Slovenci ..., hkrati pa zelo priden, izjemen poliglot in neprekosljivi "provokator", ki ni popuščal, tudi za ceno starih prijateljev ...). Začrtal je tok zgodovine s prevodom svetega pisma v latinščino (Vulgata) - prevod velja kot uradni nauk cerkve skoraj vse do danes - drugi. vatikanski koncil po drugi vojni pa se trudi, da prevod spremeni ...!
Še beseda o Jeronimu, prikupna vas v Sloveniji v Občini Vransko na Štajerskem - in ta kraj ima ime prav po Sv. Hieronimu, enemu izmed štirih očetov zahodnega sveta ...
Ja - to je del naše zgodovine, ki jo žal zmeraj bolj zavračamo ...

Pismo svetega Hieronima devicam v Emoni
sveti Hieronim
Prevod: Andrej Cizl, november 2014, po angleškem prevodu W.H. Fremantle, G. Lewis in W.G. Martley, Letter 11: To the Virgins of Amona; v: Nicene and Post-Nicene Fathers, druga zbirka, knjiga 6, uredila Philip Schaff in Henry Wace, Christian Literature Publishing Co., Buffalo, New York, 1893; za New Advent pregledal in uredil Kevin Knight.
---------------------------------------
Ta majhen listič priča o tem, v kakšni puščavi živim, zaradi česar moram zdaj s čim manj besedami povedati čim več. Saj bi vam želel sporočiti stvari bolj obširno, a moram zaradi tega ubogega koščka papirja mnogo stvari izpustiti. K sreči se da s spretnostjo besed nadoknaditi prostorski primanjkljaj, in tako tudi jaz z malo pisanja lahko povem veliko. Le poglejte, kako vas ljubim, da mi niti v težavah, ko mi primanjkuje materialnih sredstev, nič ne more preprečiti, da vam ne bi pisal.
Ne zamerite mi prosim, ker sem žalosten. Če vam pišem objokan in jezen, je to zato, ker sem ranjen. Čeprav sem vam redno pisal, mi niste odgovorile niti z besedico. Vem, da svetloba nima nič opraviti s temo in tudi Božje služabnice z grešnikom ne, pa vendar, tudi vlačugi je bilo dovoljeno, da je s svojimi solzami Gospodu umila noge, in tudi psi smejo jesti drobtine, ki ostanejo za njihovimi lastniki. Naš Odrešenik je vendar prišel klicat grešnike, ne pravičnih, saj, kot je sam rekel, tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika. On si želi spreobrnitve grešnika, ne njegove smrti, in tudi nesrečno ovco, ki se izgubi, prinese domov na svojih ramenih. Podobno je tudi z zapravljivim sinom, ki ga ob vrnitvi domov oče sprejme z velikim veseljem. Še več: apostol celo pravi: »Ne sodite prehitro.« »Kdo pa si ti, da boš sodil tujega služabnika? Če bo ostal ali šel, je to odvisno od njegovega gospodarja.« In še: »Kdor je na svojem mestu, naj raje pazi, da ga ne bo izgubil. Nosite bremena drug drugemu.«
Drage sestre, človekova zavist sodi po svoje, Kristus pa po svoje, in šušljanje za vogalom ni isto kot razsodba Njegovega razsodišča. Mnogi načini se zdijo človeku pravi, pa se kasneje izkažejo za napačne. In zaklad je pogosto shranjen prav v lončenih posodah. Peter je trikrat zatajil Gospoda, a je zaradi svojih solz prišel nazaj na svoje mesto. »Komur se mnogo odpusti, ta močno ljubi.« Pravtako se ne gre za celo čredo ovac, ampak se angeli v nebesih veselijo zato, ker je bila bolna ovca rešena. In če kdo mogoče dvomi v to razlago, je Gospod sam rekel: »Tovariš, ali se tebi zdi to krivično samo zato, ker sem jaz dober?«

Pismo svetega Hieronima Antoniju, menihu v Emoni
Prevod: Andrej Cizl, november 2014, po angleškem prevodu
---------------------------------------
Ko so se učenci prerekali glede prvenstva, je Gospod, ki je učitelj ponižnosti, vzel v naročje otročička in rekel: »Če se ne boste spreobrnili in postali kakor otročički, vam ne bo uspelo priti v Nebeško kraljestvo.« Da pa ne bi kdo rekel, da tako samo uči, ne pa tudi dela, je svoje pravilo zvesto izpolnjeval v svojem življenju. Učencem je na primer umil noge, svojega izdajalca je sprejel s poljubom, pogovarjal se je z žensko iz Samarije, o Nebeškem kraljestvu je razlagal Mariji, ko je sedela pri njegovih nogah, in ko je vstal od mrtvih, se je najprej prikazal dvema čisto navadnima ženskama. Napuh je nasproten ponižnosti, in zaradi tega je tudi Satan kot nadangel izgubil vso svojo veličino. Judom je spodletelo zaradi njihovega napuha, saj so si prilaščali vodilne položaje in odobravali častne pozdrave v javnosti, naposled pa so jih izpodrinili pogani, ki so jih šteli za "kapljo v morje". Dva čisto navadna ribiča, Petra in Jakoba, je poslal, da zapreta usta vsem posvetnim učenjakom in modrijanom. Kot pravi Sveto pismo: »Bog se upira napihnjencem, do ponižnih pa je usmiljen.« Poglej, brat, kakšen greh mora to biti, da ima Boga samega za svojega nasprotnika! V evangeliju je farizej zavrnjen zaradi napuha, mitničar pa je sprejet zaradi ponižnosti.
Če se ne motim, sem ti do sedaj napisal deset pisem, vdanih in iskrenih, ti pa mi nisi blagovolil nameniti niti ene uboge vrstice. Gospod govori s svojimi služabniki, ti, moj brat služabnik, pa nočeš govoriti z menoj. Verjemi mi, da če ne bi zadrževal svojega pisala, bi ti lahko tako podlo pokazal svojo nejevoljo, da bi že zaradi tega moral odgovoriti, čeprav bi bil verjetno jezen. Vendar, ker je jeza človeška, kristjan pa se ne sme vesti pohujšljivo, te še enkrat prosim in rotim, da ljubiš tega, ki tebe ljubi, in mu kakor služabnik svojemu sotrpinu primerno odpišeš. Bog s teboj.

Pismo svetega Hieronima Kastorini, svoji teti po materini strani
---------------------------------------
Apostol in evangelist Janez prav reče v svojem prvem pismu, da kdor sovraži svojega brata, je morilec. Kakor umor pogosto izvira iz sovraštva, je tudi ta, ki sovraži, v svojem srcu morilec, pa čeprav svoje žrtve še ni pokončal. Mogoče se sprašuješ, zakaj sem začel s temi besedami. Preprosto, da bi lahko odstranila staro zamero in očistila najina srca, da bi v njima lahko prebival Bog. Jezite se, pravi David, vendar ne grešite, oziroma, kot pravi apostol še boljše, Naj sonce ne zaide pri vaši jezi. Kaj bova sicer midva počela na dan sodbe, ko pa je sonce zašlo pri najini jezi, in to ne enkrat, ampak veliko let? Gospod pravi v evangeliju: Če prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar pred oltarjem in se pojdi najprej pobotat s svojim bratom. Šele potem pridi in daruj svoj dar. Gorje meni nesrečniku, da ne rečem tudi tebi, ker v tem dolgem času nisva darovala ničesar na oltar, ali pa sva darovala, ko sva gojila zamero brez pametnega vzroka. Kako neki sva bila v svoji vsakodnevni molitvi sposobna reči Odpusti nam naše dolgove, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, ko pa se najino življenje ni skladalo z najinimi besedami in je bila najina molitev v nasprotju z najinim ravnanjem? Zato te ponovno prosim kot že v pismu pred enim letom, da bi bil mir, ki nam ga je Gospod zapustil resnično tudi med nama in da bi moja želja in tvoj namen našla v Njegovih očeh naklonjenost. Kmalu bova stala pred sodnim stolom, kjer bova prejel a nagrado za pobotanje ali pa kazen zaradi sprtosti. V primeru, da ne bi sprejela moje ponudbe – kar upam, da se ne bo zgodilo – bom jaz, kar se mojega dela tiče, oproščen. S tem namreč, ko bo to pismo prebrano, bom rešen svojega bremena.
-------------------------