TEMELJNE ZAKONITOSTI ORGANIZIRANJA

(Murphy's laws)





001.Še nikoli noben projekt ni bil končan pravočasno, z istimi ljudmi, ki so ga začeli, v okviru proračunske vrednosti in tako, da bi dajal zahtevane rezultate. Verjentost, da bo vaš prvi, je neskončno majhna.

Add.1) Koristi bodo manjše, kot se ocenjujejo, če je bila ocena sploh opravljena.

Add.2) Sistem, ki bo vendarle dokončan, bo dokončan pozno in ne bo delal tega, kar bi moral.

Add.3) Stroški bodo večji, vendar bodo zadovoljivo tehnično opravičeni.

002.Ena od prednosti nejasno definiranih ciljev projekta je, da se na ta način izognete neprijetni dolžnosti ocene odgovarjajočih stroškov.

003.Napor, potreben za korekcijo usmeritve projekta, raste geometrijsko s časom.

Add.1) Čim dlje se čaka z definicijo ciljev, tem težje se do te definicije pride.

Add.2) Ko je instaliranje projekta končano, je prepozno.

Add.3) Zato, za vraga, naredite to ta trenutek!

004.Neko izrečeno namero vidimo vedno drugače od tistega, ki jo je izrekel.

Add.1) Če razložite nekaj na tako enostaven način, da vsi razumejo, se bo vendarle našel nekdo, ki ne bo razumel.

Add.2)Če naredite nekaj, za kar ste prepričani, da bodo vsi odobravali, nekomu gotovo ne bo všeč.

005.Edino merljive koristi so realne. Neoprijemljive koristi se ne dajo meriti. Zato neoprijemljive koristi niso realne.

006.Če nekdo izjavi, da lahko sodeluje pri projektu samo del njegovega delovnega časa, gotovo trenutno ni dovolj zaposlen.

Add.1) Če ga njegov šef ne more polno zaposliti, ga tudi vi ne boste uspeli.

Add.2) Če on nima dovolj časa, delo njegovega šefa zaradi tega ne bo trpelo.

007.Čim bolj je projekt kompleksen v tehničnem smislu, tem manj se sme dovoliti tehničnemu osebju, da ga vodi.

Add.1) Poiščite najboljšega vodjo, ta pa naj poišče in organizira specialiste.

Add.2) Obratna pot praviloma ne uspe.

008.Če projekt vodi tehnično osebje in uspe, je ta projekt uporaben le za vrhunske specialiste.

009.Če se lahko zgodi kaj slabega, se bo zgodilo.

Add.1) Četudi ni mogoče, da bi se zgodilo kaj slabega, se bo zgodilo.

010.Čeprav vse stvari potekajo v redu, bo gotovo nekaj šlo narobe.

Add.1) Če bodo lahko stvari še slabše, računajte, da bodo.

Add.2) Če se vam dozdeva, da se situacija izboljšuje, potem

gotovo nečesa niste upoštevali.

011.Projektne skupine kažejo odpor do tedenskega poročanja o napredovanju, ker se tako očitno pokaže, da projekt ne napreduje.

012.Projekti hitro napredujejo, dokler niso končani 90%, vendar pa tudi ostanejo končani le 90%.

013.Če dovolimo, da se vsebina projekta svobodno spreminja, odstotek sprememb preseže odstotek izdelenega.

014.Če uporabnik ne zaupa sistemu, bo razvil vzporedno dodaten sistem: toda niti eden od obeh sistemov ne bo deloval kot je treba.

015.Temeljni zakon antilogike: če gre kaj lahko narobe, bo tudi šlo.

Add.1) Nič ni tako lahko, kot je videti.

Add.2) Vse traja dalj, kot si si mislil.

Add.3) Če je možno, da bi šlo narobe več stvari, bo šla narobe tista, ki bo naredila največ škode.

Add.4) Če ugotoviš, da obstajajo štiri možnosti, da bo šlo kaj narobe, in jih uspeš odstraniti, se takoj pokaže peta možnost.

Add.5) Če so stvari prepuščene samemu sebi, bodo šle od slabega k slabšem.

Add.6) Vse, kar se lahko pokvari, se bo tudi pokvarilo.

Add.7) Če se dovolj dolgo ukvarjaš z neko stvarjo, jo boš zagotovo pokvaril.

Add.8) Kadar se nameriš, da bi nekaj naredil, moraš zagotovo prej narediti še kaj drugega.

Add.9) Če se ti zdi, da vse dobro napreduje, si zagotovo kaj spregledal ali pa delaš na prenizkem nivoju.

Add.10) Vsaka rešitev problema rodi nov problem.

Add.11) Pod pritiskom se stvari poslabšajo.

Murphyjev aksiom:

Če se počutiš dobro, ne skrbi: minilo bo.

Količinska opredelitev

Vse gre narobe hkrati.

Murphyjev princip:

Če gre vse v redu, je nekaj narobe.

Add.1)Ko stvari že ne morejo iti slabše, se to vendarle zgodi.

Add.2)Nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti slabše.

Pravilo vrstnega reda:

Če gre lahko narobe več stvari, bodo šle v najslabšem vrstnem redu.

Pravilo ponovitve:

Potem, ko so šle stvari od slabega na slabše, se proces ponovi.

Posplošeno pravilo ponovitve:

Ne glede na to, kaj šlo narobe, se vedno najde nekdo, ki je to vedel že vnaprej.

Osnovni zakon narave:

Narava se vedno opredeli za skrito napako.

Zakon razkritja:

Napaka nikoli ne ostane skrita.

Pravilo priložnosti

Priložnost pride vedno v najbolj neprimernem trenutku.

Zakon zaželjenosti

Verjetnost, da se bo kaj zgodilo, je obratno sorazmerna zaželjenosti dogodka.

Zakon bližnjice:

Bližnjica je najdaljša možna povezava med dvema točkama.

Zakon neizbežnega

Vse, kar je v življenju lepega, je:

- nemoralno

- kaznivo

- ali pa redi.

Pravilo zamujanja:

Če ima prevozno sredstvo, s katerim se pelješ zamudo, bo tisto, na katerega želisš prestopiti, točno.

Zakon šoferske vljudnosti:

Če boš spustil kako vozilo predse, se bo zgodilo:

- avto pred teboj bo zadnji zapeljal čez železniški prehod, ti pa boš čakal dolg tovorni vlak;

- oba bosta imela isti cilj, on pa ti bo zasedel zadnji prosti parkirni prostor.

Zakon prometnih neizbežnosti

- če se ne mudi, so vsi semaforji zeleni;

- dva avtomobila, ki vozita drug proti drugemu po široki cesti, se bosta srečala na ozkem mestu;

- če imaš smolo in boš zavozil s ceste, boš treščil v edino drevo, ki stoji ob cesti;

- prva žuželka, ki bo treščila v pravkar očiščeno vetrobransko steklo, bo pristala natanko pred tvojimi očmi.

Temeljni zakon kolesarjenja:

Ne glede na to, kje kolesariš, vedno gre navkreber ali z vetrom v prsa. Temeljni zakon letalskega prometa: - razdalja do vrat letala je obratno sorazmerna času, ki ga imaš na voljo, da letalo ujameš; - takoj ko stevardesa servira kavo, zaide letalo v nevihto.

Komentar: serviranje kave v letalu povzroča nevihte!

Zakoni popravljanja avtomobila:

- če lahko ugotoviš, kateri del je pokvarjen, nimaš orodja, da bi ga snel;

- če imaš orodje in snameš pokvarjeni del, v trgovini nimajo novega, da bi ga zamenjal;

- če v trgovini ta del imajo in ga zamenjaš, se izkaže, da ga sploh ni bilo treba zamenjati;

- karkoli ti bo pri delu padlo iz rok, bo padlo tako, da ne boš mogel niti doseči, niti pobrati;

- v sili lahko postane kakršenkoli predmet v tvoji bližini kladivo.

Splošni zakon selektivne gravitacije:

Vsaka stvar bo padla tako, da bo naredila največjo možno škodo.

Ekonomski zakon selektivne gravitacije:

Verjetnost, da bo kruh, namazan z marmelado, padel na preprogo z namazano stranjo navzdol, je premo sorazmerna s ceno preproge. Delavniški zakon selektivne gravitacije:

Kakršnokoli orodje, ki ti bo padlo in doseglo tla, se bo zakotalilo v najbolj nedostopen konec delavnice.

Komentar: predhodno ti bo seveda padlo na nogo in jo zmečkalo.

Osnovna pravila servisiranja:

- aparati delujejo bolje, če so priključeni;

- ne moreš popraviti, če ni pokvarjeno;

- ko vse odpove, preberi navodila za uporabo;

- če ne gre s silo, poskusi z zvijačo;

- če ne gre z zvijačo, vzemi večje kladivo;

- tako ali tako ne bo delovalo;

- vse, kar je sestavljeno, bo prej ali slej razpadlo.

Zakon pisma:

Najboljši način, da se spomniš, kaj še moraš napisati je, da zalepiš pismo. Zakon novinarstva: Dlje stran, kot se je zgodila nesreča, več mrtvih je treba, da bo stvar objavljena. Zakon o krizi: Čas krize nastopi takrat, ko ne moreš več reči "pozabimo vse skupaj". Zakoni izgubljanja in pozabljanja: - vedno najdeš stvar na zadnjem mestu, kjer bi jo sicer iskal; -prvo mesto, kjer je treba iskati, je zadnje,

kjer bi iskano pričakoval;

- vedno najdeš tisto, kar v danem trenutku ne iščeš;

- če ti je vseeno, kje si, potem se nisi izgubil;

- kamorkoli greš, tam si.

Karakteristike moderne znanosti:

-če je zeleno, je bilogija,

-če smrdi, je kemija,

-če ne deluje, je fizika,

-če se ne da dokazati, je matematika,

-če ne razumeš, je filozofija.

Zloben dodatek: če nimaš kaj pokazati, je organizacijska znanost.

Postulat znanstvenega dela:

Zaključek je mesto, kjer si se naveličal misliti.

Aksiom o zapletenosti:

Zapleteni problemi imajo preproste, lahko razumljive napačne rešitve. Osnovno pravilo debate: Nikoli se ne prepiraj z norcem, saj drugi ljudje morda ne bodo opazili razlike. Zakon odločanja:

Kadar ni nujno, da se odločiš, potem je nujno, da se ne odločiš.

Zakon o investiranju:

Čas trajanja razprave je obratno sorazmeren z vrednostjo, o kateri se razpravlja. Zakon o nemogočem:

Nič ni nemogoče človeku, ki mu ni treba, da to sam stori.

Zakon stabilizacije:

V čudeže ne verjemi, zanesi se nanje.

Jugo enačica: ne računajte na čudeže - verjemite pa le vanje.

Weinbergov zakon (strokovnosti):

Strokovnjak je človek, ki se zna izogniti majhnim napakam na poti do velikih polomij. Osnovni zakon revizije: Zahteve po spremembi načrtov se pojavijo potem in samo potem, ko so načrti gotovi. Izrek o posledici: V preprostih primerih, ko je mogoče izbirati med očitno pravo in očitno napačno potjo, je smotrno izbrati napačno pot, da jo bomo kasneje lahko popravili. Golubov zakon planiranja: Slabo načrtovano delo traja trikrat dlje od planiranega časa; dobro načrtovano, samo dvakrat dlje. Westheimerjeva formula: Predvideni čas za neko delo dobimo tako, da čas opravljanja tega dela pomnožimo z 2 in preidemo na naslednjo večjo časovno enoto. (primer: predvideni čas za enourno delo = 2 dni) Prvi Fingalov zakon ekperimentiranja:

Če poskus poteka v redu, je očitno nekaj narobe.

Drugi Fingalov zakon ekperimentiranja:

Znanstveni ekperimenti morajo biti ponovljivi - vedno se morajo ponesrečiti na isti način. Fettov pristavek: nikoli ne ponavljaj uspelega eksperimenta.

Tretji Fingalov zakon ekperimentiranja:

V vsaki zbirki podatkov je napačna tista številka, ki je največkrat preverjana in najočitneje pravilna.

Prvi pristavek: če strmimo naravnost vanjo, zlasti dlje časa, tega ne opazimo. Drugi pristavek: nihče, ki ga prosimo za pomoč, tega ne opazi.

Tretji pristavek: vsakdo, ki pride mimo solit pamet, to opazi na prvi pogled.

Maierjev zakon:

Če se dejstva ne skladajo s teorijo, se jih je treba znebiti.

Pristavek: velja, da je eksperiment uspel, če za ujemanje s teorijo ni treba zavreči več kot polovico dobljenih rezultatov. Aksiom rešljivosti:

Pri reševanju težavnega problema je koristno, da vnaprej poznaš rezultat, ki ga želiš dobiti.

Youngov zakon:

Vsa velika odkritja so nastala po pomoti.

Pristavek: kolikor več denarja je na razpolago, toliko dlje je treba čakati na pomoto. Petrov princip:

Posameznik pleza po kadrovski lestvici, dokler ne doseže svojega nivoja nesposobnosti.

Prvi zaključek: sčasoma bo vsako mesto v kadrovski piramidi zasedeno s človekom, ki je za to mesto nesposoben. Drugi zaključek: delo opravljajo le tisti, ki še niso dosegli svojega nivoja nesposobnosti.

Peter-Godinov postulat:

Vsakdo začne na nivoju sposobnosti - če nima dovolj zvez.

Petrova dialektika:

Vsaka sposobnost že vsebuje zametek nesposobnosti.

Petrovo pravilo ustvarjalne nesposobnosti:

Delajte vtis, kot da ste že dosegli svoj nivo nesposobnosti.

Vailov aksiom:

V vsaki človeški skupnosti se delo opravlja le na najnižjem nivoju sposobnosti. Parkinsonovi zakoni:

1.Birokracija se vedno razmnožuje brez zunanjega posredovanja.

2.Uradnik želi povečati število podrejenih, ne pa števila tekmecev. 3.Uradnik ustvarja delo drugim uradnikom.

4.Število zaposlenih v skupini narašča neodvisno od količine dela.

5.Če obstoja način, kako zavleči pomembno odločitev, ga dobra birokracija vedno najde.

Zakon Johnsona in Lairda:

Zobobol se vedno začne v soboto zvečer.

Ettorejev pojav:

Druga vrsta se vedno premika hitreje. Pristavek: Če se pomakneš v hitrejšo vrsto, se bo upočasnila.

Fowlerjev princip:

Edina nepopolna stvar v naravi je človek.

Measlowov komentar: razlika med človekom in živaljo je ta, da se človek na napakah ne uči. Coleov aksiom: Skupna inteligenca na našem planetu je konstantna, pri tem pa število prebivalstva narašča. Katzov zakon: Ljudje ravnajo razumno šele takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti. Segalov zakon:

Človek z eno uro vedno ve, koliko je ura. Človek z dvema urama nikoli ni povsem prepričan.

Zakon individualnosti:

Nihče ne razume in se ne briga za ničesar, kar dela kdorkoli drug. Rosenheimerjev dostavek: Vsi lažejo; ampak saj nihče ne posluša.

Izrek o sposobnosti:

- kdor zna - naredi,

- kdor ne zna - uči,

- kdor ne more učiti - administrira.

Olivettijevo pravilo pisalnega stroja:

Če pomotoma pritisneš dve tipki hkrati, se bo odtisnila tista, ki je nisi želel. Zakoni sestankovanja:

- če boš prezgoden, no odpovedano,

- če si točen, bo zamuda,

- če boš zamudil, se je začelo točno.

Kavčičev dostavek: če boš šel iz sobe, boš izvoljen.

Ercssonov zakon telefona:

Če zavrtiš napačno številko, nikoli ni zasedena.

Pravilo spanja v dvoje:

Tisti ki smrči, vedno zaspi prvi.

Zakon čiščenja stekla:

Madež, ki ga čistiš, je na nasprotni strani stekla.

Owensovo pravilo gospodinjskih aparatov:

Najdražji pripomoček se najmanj uporablja.

Zakon starih receptov:

V zanimivem receptu, ki si ga odkril v stari knjigi, je najpomembnejši podatek o količini vedno nečitljiv.

Dodatek: da je bil nečitljiv, ugotoviš šele takrat, ko si že zmešal vse druge sestavine.

Zakon umazanega perila:

Vedno je več umazanega kot čistega perila.

Antirelativnostna teorija:

Dolžina ene minute je odvisna od tega, na kateri strani straniščnih vrat si. Aksiom adhezije:

Sta dve vrsti lepila:

- tisto, ki ne drži,

- tisto, ki ne gre stran.

Televizijski fenomen:

- če sta v celem tednu le dve oddaji vredni ogleda, bosta na sporedu ob istem času na

dveh različnih programih;

- edina nova oddaja, ki se je veseliš, bo odpovedana;

- če gledaš v nadaljevanki več oddaj, boš nekatere gotovo videl dvakrat, vseh pa nikdar ne.

Načela nakupovanja:

- če je dobro, ne delajo več,

- če ti je prav, je grdo,

- če ti je všeč, nimajo tvoje številke,

- če ti je prav in všeč, je predrago.

Karajanov zakon zamujanja:

Na vsako predstavo ali koncert pridejo zadnji tisti gledalci, ki sedijo v sredini vrste. Kallejeva definicija nogometa: Nogomet je igra, v kateri igra enajst dobrih igralcev proti domačemu moštvu. Borowskega definicija alkoholizma:

Alkoholik je človek, ki pije več, kot njegov zdravnik.

Dean Martinova definicija pijanosti:

Nisi pijan, dokler lahko ležiš na tleh, ne da bi se držal.

Freudova definicija optimizma:

Optimist je človek, ki nikdar ni prijetno presenečen.

O'Tooleov komentar: Murphy je bil optimist!

Karmannova pravila:

- vedno si delaj zapiske, kažejo na to, da vseeno nekaj delaš; - vedno najprej nariši krivuljo, šele nato vnesi odčitke;

- če si v dvomih, bodi prepričljiv.

Gummidgejev zakon:

Ugled govornika se spreminja obratno sorazmerno s številom besed, ki jih občinstvo razume. Harvardski zakon: Pod najstrožje kontroliranimi pogoji pritiska, temperature, volumna, vlažnosti in drugih spremenljivk, se bo organizem obnašal, kakor se mu pač zljubi. Hewlett-Packardovi zakoni hardware-a:

1.Računalniki so nezanesljivi, a ljudje še bolj.

2.Za vsako napako, za katero krivimo računalnik, bomo našli vsaj dve človeški - vključno s tisto,

za katero krivimo računalnik.

3.Vsak sistem, ki temelji na človeški zanesljivosti, je nezanesljiv.

4.Neugotovljive napake so po obliki neskončne - za razliko od ugoto vljivih, ki imajo omejen obseg.

5.Investicije v zanesljivost bodo naraščale toliko časa, da bodo presegle vrednost možnih napak,

oziroma dokler ne bo nekdo končno zahteval, da se naredi nekaj koristnega.

Watsonovi zakoni software-a:

1.Vsak delujoč računalniški program je zastarel.

2.Če je program uporaben, ga je nujno treba popraviti.

3.Če program ni uporaben, ga je treba dokumentirati.

4.Vsak program teži k širjenju in bo prej ali slej zavzel ves razpoložljivi spomin.

5.Vrednost programa je premo sorazmerna teži za izhod porabljenega papirja.

6.Programerji lahko rešijo vse probleme, če bi le imeli na svojem računalniku na razpolago malo več spomina.

7.Kompleksnost programa raste toliko časa, da preseže sposobnosti programerja, ki ga vzdržuje.

8.Omogočite programerjem, da pišejo programe v materinem jeziku, pa boste videli, da ga sploh ne obvladajo.

Johnov zakon:

Človek, ki se ob nastopu težav smehlja, prav gotovo pozna nekoga, na katerega bo lahko zvrnil krivdo.

Aksiom Jessie Jamesa:

Z Božjo pomočjo in z dinamitom se da storiti vse!

Dodatek Billy the Kida: samo dovolj dinamita potrebuješ!

Loweryevo pravilo:

Če se nekaj zatakne, uporabi silo; če se bo zlomilo, je bil tako ali tako že čas, da se je zamenjalo.

Peerov zakon:

Rešitev nekega problema ta problem popolnoma spremeni.

Sevearenidov zakon:

Poglavitni vzroki problemov so rešitve.

Snaffujevi matematični aksiomi:

- problem z "N" enačbami ima vedno "N+1" neznank;

- stvar ali informacija, ki jo najbolj potrebuješ, je najteže dostopna;

- del naprave, ki je potreben popravila ali nastavitve, je vedno nedostopen;

- nepomembni elementi delujejo vedno brezhibno;

- težave vedno prihajajo v valovih, ki so vse večji;

- ko v prizadevanju nekaj rešiti, izčrpaš vse možnosti in propadeš, bo obstajala enostavna rešitev,

jasna vsem drugim.

Weinbergova trditev: Če bi gradbeniki gradili stavbe tako, kot programerji programe, bi že prva žolna uničila vso civilizacijo. Zakon neizgovorljivosti:

Čim nekaj omeniš:

- če je dobro, izgine,

- če je slabo, se zgodi.

Nerecipročni zakon pričakovanja:

Negativna pričakovanja dajo negativne rezultate.

Pozitivna pričakovanja dajo negativne rezultate.

Howerjev zakon:

Vsak človek ima shemo, ki ne deluje.

Definicija Skinnerjeve konstante:

To je število, ki ga moraš prišteti ali odšteti, oziroma moraš z njim deliti ali množiti dobljeni rezultat, da prideš do rezultata, ki bi ga moral dobiti. Borenov zakon:

Če nečesa ne veš, momljaj.

Prijatelji pridejo in grejo, sovražniki pa se akumulirajo.