Vsa telesa, obsijana s svetlobo, mečejo senco, senca planeta ima obliko stožca: Lunina senca je v povprečju dolga 375.000 km, povprečna oddaljenost od Zemlje pa je 384.000 km (premer Lune je 3480 km, premer Zemlje 12.760 km, povprečna dolžina njene sence pa je 1.460.000 km)

-         kaj je Sončev mrk, kaj Lunin, kako do njega pride (slika!), kdaj pride do mrka (pogoji) (tri nebesna telesa poravnana v premici. Lunina tirnica nagnjena za 5,1 st. glede na ekliptiko in jo prečka v dveh točkah – dvižni in vpadni vozel. Mrk le takrat ko Luna ptide v bližino vozlov)

-         kje lahko vidimo lunin, kje sončev mrk, red velikosti trajanja enega in drugega (na lrto vsaj dva sončna mrka)

Potek mrka

Luna se dotakne Sonca na njegovem zahodnem robu. (Lunino lastno gibanje zaradi kroženja okrog Zemlje poteka od zahoda proti vzhodu). Temu pravimo prvi stik. S prostim očesom ga ponavadi ne vidimo. Potem Luno vedno bolj zakriva Sonce, trentku, ko je prekrito vse Sonce, pravimo drugi stik. Popolne faze mrka je konec, ko se Luna s svojim zahodnim robom dotakne zahodnega dela Sonca – tretji stik. Trenutku, ko Luna zapusti Sončevo ploskev, pravimo četrti stik. – podobno za Lunin mrk.

Centralna črta mrka  - krivulja, po kateri potujeta Lunina senca in polsenca po Zemlji.

Magnituda mrka – pove nam, kolikšen del Sončevega premera je zakrila Luna. (kolikšen del premera Lune je zakrila Zemljina senca) Izračunamo jo tako, da zakriti del premera Sonca delimo z njegovim celotnim premerom.

Videz mrka

Zemlja in Luna se v resnici gibljeta po elipsi. Navidezna premera Sonca in Lune se nenehno spreminjata. Sončev premer je največji okrog 3. Januarja (Sonce v periheliju), najmanjši pa okrog 4. julija (Sonce v afeliju).  Če je Lunina ploskvica ob mrku navidezno manjša od Sončeve, nastopi kolobarjast Sončev mrk, če pa je večja ali enaka, pa nastopi popolni Sončev mrk.

Trajanje mrka

Trajanje popolnega mrka doloćajo štirje dejavniki:

1.      Mlaj mora nastopiti, ko se Luna nahaja v bližini obeh vozlov. Sonce mora biti v bližini obeh vozlov.

2.      Lunina oddaljenost od Zemlje.

3.      Zemljina oddaljenost od Sonca.

4.      Da do mrka sploh pride.

Datumi mrkov se strogo ravnajo po 18-letnih ciklih, ki jih poznamo pod imenom saros. V teku je vedno več sarosov hkrati.