5.1.1. POJEM VLAŽNOSTI ZRAKA

Zrak vedno vsebuje manjšo ali večjo količino vodne pare, zato govorimo o vlažnosti zraka ali vlagi v zraku. Vodna para je brezbarven in neviden plin, brez okusa in vonja, ki se pri določenih temperaturah lahko pretvori iz plinskega v tekoče ali trdno agregatno stanje. Zaradi teh lastnosti vodne pare nastajajo v atmosferi oblaki, megla, rosa, slana, ivje, dež, sneg, toča itd. (hidrometeorji).

Vlago v zraku lahko izrazimo na več načinov kot so:

• absolutna vlaga
• relativna vlaga
• pritisk vodne pare
• rosišče itd.

Na meteoroloških postajah določamo pritisk vodne pare, relativno vlago in rosišče.

5.1.2. ENOTE ZA VLAGO V ZRAKU

Vlago v zraku izražamo v naslednjih enotah:

• absolutno vlago v g/m³
• pritisk vodne pare v mb ali mm Hg
• relativno vlago v procentih (odstotkih) od 0-100%
• rosišče v stopinjah Celzija.

Za merjenje vlažnosti zraka uporabljamo pri nas naslednje inštrumente:

1. Avgustov psihrometer,
2. psihrometer z aspiratorjem (mehaničnim ali električnim)
3. Assmanov psihrometer,
4. higrometer,
5. higrograf.

Z inštrumenti od 1 do 3 lahko določimo z računom ali s psihrometrijskimi tabelami vse količine vlažnosti zraka, inštrumenta pod 3 in 4 pa merita neposredno relativno vlago zraka v procentih, druge količine pa lahko določimo z računom ali tabelami, če poznamo tudi temperaturo zraka.

5.2.1. PSIHROMETER

Psihrometer je sestavljen iz veh enakih termometrov. Rezervoar enega od teh termometrov je ovit z bombažno krpico, ki jo pri merjenju zmočimo. Termometer brez krpice je suhi, drugi s krpico pa mokri termometer in se imenujeta psihrometrska termometra. Suhi termometer meri temperaturo zraka. Vse, ker je napisano v poglavju IV. o navadnem termometru, velja tudi za psihrometrske termometre.

Psihrometer deluje na naslednji način: ko krpico mokrega termometra zmočimo, začne voda iz krpice izhlapevati in s tem se niža temperatura na mokrem termometru. Čimbolj je zrak suh, tem večje je izhlapevanje s krpice in večje so razlike temperatur med suhim in mokrim termometrom. Če je zrak nasičen z vodno paro, kažeta oba termometra enako temperaturo, pri temperaturah nižjih od 0ş C pa kaže mokri termometer višjo temperaturo (tudi do 0.3ş C pri zelo nizkih temperaturah).

Pri psihrometru igra važno vlogo krpica na mokrem termometru, zato jo moramo pazljivo namestiti n vzdrževati.

5.2.2. AVGUSTOV PSIHROMETER

5.2.2.1. OPIS

Ta psihrometer (sl 41) je sestavljen iz dveh termometrov, suhega (Ta) in mokrega (Tm). Termometra sta nameščena navpično drug poleg drugega na dveh držajih (G in D), ki sta z vijakom pritrjena na navpično palico (Š) s trinožnim stojalom (N). Zgornji konec palice (Š) je lahko pritrjen na strop meteorološke hišice. Krpica na mokrem termometru se vloži preko posebnega bombažnega stenja (F), ki je na enem koncu privezan za krpico, drugi konec pa je potoplen v posodico z vodo (S).

Slika 41.   Avgustov                         psihrometer

5.2.2.2. KRPICA NA MOKREM TERMOMETRU

Krpica na mokrem termometru mora biti iz bombažnega muslina ali podobnega gosto tkanega platna, ki dobro vpije vodo. Ko krpico priveženo na termometer, moramo imeti čiste roke, umite z vodo in milom. Termometer snamemo s stojala, snamemo staro krpico in ga umijemo s čisto vodo. Nato ga obrnjenega sede stisnemo med koleni tako, da je zgornji del termometra na stolu. Krpico nataknemo na rezervoar tako, da niti krpice razmaknemo in spodnji, stanjšani del gleda iz krpice. Krpico namestimo na rezervoar in jo privežemo z nitjo nad rezervoar. Še enkrat naravnamo krpico in zgladimo gube.

Odvečne konce krpice obrežemo s škarjami ali z britvico (sl. 42a). Če ni aspiratorja, privečemo na krpico še stenj (sl. 42b).

Za termometre s podolgovatim rezervoarjem uporabljamo krpice v obliki nogavičke (sl. 43c in d), ki jih namestimo na rezervoar. Če nimamo narejenih krpic, jih sešijemo iz muslina po obliki in velikosti rezervoarja termometra, tako da se tesno prilegajo.

Slika 42.   Krpica in stenj na                         mokrem termometru	Slika 43.   Krpica in stenj na                         mokrem termometru

5.2.2.3. VZDRŽEVANJE KRPICE

Pri vzdrževanju krpice se moramo držati naslednjih navodil:

1. Krpico namakamo samo z destilirano vodo, le če jo zmanjka, uporabimo čisto deževnico ali snežnico, ki jo precedimo skozi papirnati filter ali vato. Po potrebi lahko za kratek čas uporabljamo prekuhano vodo iz izvirov ali rečno vodo, nikakor pa ne vodo iz vodnjaka ali morsko vodo.
   
   
2. Krpico zamenjamo vedno, kadar opazimo tudi najmanjši madež umazanije. Pri psihrometrih, ki so vedno v hišici, zamenjamo krpico enkrat na teden. V mestih, kjer ni veliko prahu, lahko zamenjamo krpico na vsakih petnajst dni. V primeru prašnega viharja na obalnih postajah ali nevihte z morja (ko veter nosi delce soli), krpico zamenjamo takoj po končani nevihti.
   
   
3. Poleti zamenjamo krpico najmanj pol ure, pozimi pa eno uro pred opazovanjem.
   
   
4. Če se na rezervoarju termometra pojavi apnenčasta obloga, jo pazljivo odstranimo z britvico in pazimo, da ne poškodujemo rezervoarja.
   
   
5. Pri psihrometrih s stenjem od časa do časa (npr. enkrat dnevno) preverimo z gladko površino svinčnika, če je krpica dobro namočena. Če ostane na svinčniku kapljica vode, je krpica dobro namočena, če ne, poiščemo vzrok in ga odstranimo.
   
   
6. Datum zamenjave krpice zabeležimo v Dnevnik opazovanj in Mesečno poročilo.

5.2.2.4. STENJ

Stenj je iz predenega bombažnega prediva bele barve, debel okoli 5 mm in dolg 15 cm. Uporabljamo ga za namakanje krpice. Stenj privežemo v obliki zanke nad rezervoarjem termometra, kjer smo privezali tudi krpico, drugi konec pa je potopljen v rezervoar z vodo. Med stenjem in krpico mora biti tesen stik, da je krpica bolje namočena. Na stenju ne sme biti vozla ali ostrega pregiba, s katerega lahko kaplja voda. Tudi stenj mora biti čist.

5.2.2.5. POSODICA Z VODO

Posodica, v kateri je voda za namakanje krpice, mora biti steklena ali iz nerjaveče pločevine. Oblika in trdnost posodice mora biti taka, da pri nenadni ohladitvi ne poči. Posodica mora imeti pokrovček (Z) z odprtino za stenj in mora biti vedno pokrita, da čim manj vode izhlapi in da se ne vlaži zrak v meteorološki hišici.

Posodica z vodo mora biti v isti višini kakor rezervoar mokrega termometra, ali pa 1 do 2 cm nižje in za 2 do 3 cm stran od mokrega termometra, kakor na sl. 41 do 43. Višina vode v posodici ne sme biti nižja od 2 do 3 cm pod termometrom. To moramo redno kontrolirati in vodo dolivati. Voda, ki jo dolivamo v posodico, mora imeti temperaturo zraka v hišici, če nima enake temperature, jo moramo nalivati v posodico najmanj 1 uro pred opazovanjem, da se temperatura vode izenači s temperaturo zraka.

5.2.2.6. ODČITAVANJE TERMOMETROV

Pri odčitavanju psihrometra se moramo držati navodil iz poglavja 4.2.1.2. Najprej čitamo suhi, nato morki termometer. Oba termometra odčitamo čim hitreje, enega za drugim, takoj, ko smo odprli vrata hišice.

Normalno je, da kaže mokri termometer nižjo ali enako temperaturo kakor suhi termometer. Pozimi, kadar je megla in je temperatura nižja od 0ş C, lahko včasih mokri termometer kaže višjo temperaturo od suhega. V tem primeru vpišemo vrednost mokrega termometra v Dnevnik opazovanj s primerno opombo. Paziti moramo, da ni ta primer nastal zaradi napačnega odčitavanja ali neupoštevanja inštrumentalne napake.

5.2.2.7. MERJENJE TEMPERATUR PRI NEGATIVNIH VREDNOSTIH

Pri negativnih temperaturah moramo s posebno pazljivostjo in natančnostjo meriti vlažnost zraka s psihrometrom.

Pred zmrzovanjem odstranimo stenj, krpico pa namočimo neposredno z vodo iz posodice tako, da jo dvignemo in potopimo vanjo rezervoar termometra.

Krpico namočimo:

1. pri temperaturi zraka okoli 0ş C 20 minut pred opazovanjem,
2. pri temperaturi zraka pod 0ş C 30 minut pred opazovanjem.

Postopek merjenja je naslednji:

Posodico za manakanje napolnimo s hladno vodo in ko hišico odpremo, najprej odčitamo suhi termometer. Če je potrebno, očistimo suhi termometer od vlage, leda ali ivja, nato dvignemo posodico z vodo in rezervoar mokrega termometra popolnoma potopimo v vodo. Če je rezervoar mokrega termometra pokrit z ledom, ga držimo toliko čas av vodi, da led popolnoma stalimo in krpico namočimo. Če se temperatura mokrega termometra hitro dvigne do 0ş C in se nekaj časa zadrži na tej vrednosti, nato pa začne ponovno re

Po namakanju odstranimo s krpice odvečno vodo z robom posodice. S tem preprečimo nastanek debelejšega sloja ledu na spodnjem delu termometra.

Po čitanju suhega in mokrega atermometra moramo ugotoviti, ali je na krpici voda ali led. Če je nakrpici voda, zapišemo polega temperature mokrega termometra črko “v”, če pa je led pa črko “1”.

Če ne vemo, ali je na krpici voda ali led, se z ravnim delom svinčnika (ali lesene palčke) dotaknemo spodnjega dela krpice. Če je na krpici voda, ostane na svinčniku ali palčici kapljica vode. Če je nakrpici podhlajena voda, pri dotiku s trdnim predmetom takoj zmrzne in temperatura mokrega termometra naglo poraste do 0ş C, nato pa začne ponovno padati.

5.2.2.8. NAPAKE PRI MERJENJU

Vzroki za napake pri Avgustovem psihrometru so lahko naslednji:

1. nečisti suhi in mokri termometer (umazanija ali apnenčasti sloj na rezervoarju);
   
   
2. premalo namočena krpica mokrega termometra, ki je posledica tankega ali nepravilno pritrjenega stenja, umazanega stenja ali krpice, nepravilne oddaljenosti posodice z vodo od rezervoarja termometra, premajhne količine vode v posodici, poškodovana krpica itd.;
   
   
3. preveč debelega sloja ledu na krpici;
   
   
4. prezgodnjega čitanja (prepozno namakanje krpice);
   
   
5. nenatančnega odčitavanja;
   
   
6. zvišane temperature zraka prisotnosti opazovalca.

Če zaradi teh vzrokov napačno določimo temperaturo mokrega termometrea za 0.5ş C, bodo napake relativne vlažnosti pri različnih temperaturah naslednje:

Napaka nekaj desetink stopinje pri odčitavanju mokrega termometra pod 0ş C povzroči merjenje nekoristno, zato Avgustovega psihrometra ne uporabljamo za merjenje relativne vlažnosti pri temperaturah, nižjih od -5ş C.

5.2.3. PSIHROMETRI Z ASPIRATORJEM

Ker je natančnost merjenja vlažnosti zraka odvisna od dotoka vlažnega zraka, so nameščeni na psihrometru posebni ventilatorji (mehanični ali električni), ki povzročajo umetno strujanje zraka okoli rezervoarja mokrega termometra ali okoli obeh termometrov.

5.2.3.1. OPIS PSIHROMETRA Z ASPIRATORJEM

Psihrometer z aspiratorjem ima poseben spodnji nosilec za termometer, v katerega s sprednje strani namestimo aspirator. Spodnji nosilec je loahko izdelan tako, da zrak kroži okoli mokrega termometra (sl. 44) ali okoli obeh (sl. 45). Nosilec za mokri termometer ima na zgornji strani odprtino za termometer, v kateri je gumijasto ali kožnato tesnilo (Z). Na spodnjem koncu nosilca je steklena cevka (C), skozi katero teče zrak pri delu aspiratorja. Aspirator (U) namestimo v strankso odprtino spodnjega nosilca.

Pri nosilcu za ventiliranje obeh termometrov je tudi suhi termometer nameščen na nosilcu na enak način kot mokri termometer (sl. 45). Vodoravna cev, v katero namestimo aspirator, je v sredini spodnjega nosilca.

Termometra sta nameščena tako, da njuna rezervoarja vidimo v steklenih cevkah.

Krpico namočimo tako, da davignemo stekleno posodico v stekleno cevko, dokler se mokri termometer ne potopi v vodo.

Po končanem merjenju zapremo stekleni cevki s plutovinastima zamaškoma, ki sta privezana na stojalo.

Slika 45.   Mehanični aspirator za oba termometra

5.2.3.2. OPIS IN DELOVANJE SPIRATORJA ZA VENTILIRANJE OBEH TERMOMETROV

Aspirator povzroča s sesanjem zraka zračni tok okoli rezervorarja termometrov. Hitrost zračnega toka mora biti v mejah od 2.5 do največ 10 metrov v sekundi. Glede na pogon ločimo aspiratorje z vzmetjo (mehanični) in aspiratorje z elektromotorjem.

Mehanični aspirator za oba termometra je sestavljen iz kovinskega ohišja valjaste oblike (A) (sl. 45a), v katerem je mehanizem z vzmetjo za pogon lopatic, ki črpajo skozi (B) sprednjo odprtino zrak, ki odteka skozi stranske odprtine. Cev na čelni strani (C) spiratorja namestimo v stransko odprtino (O) na spodnjem nsodilcu (D). Na ohišju je (D) okno (E), skozi katerega opazujemo gibanje puščice ali zareze na bobno z vzmetjo pri (E) kontroli delovanja aspiratorja ali hitrosti zračnega toka.

Mehanični aspirator poganja vzmet, ki jo navijamo s posebnim ključem. Ključ vtaknemo pred navijanjem v odprtino (R) na zadnji strani ohišja ali pa je na njem stalno pritrjen.

Lopatice pri električnem aspiratorju so pritrjene na os elektromotorja (M) in zaščitene s kovinskim ohišjem (A). Elektromotorji električnih aspiratorjev delajo pri izmenični napetosti 24 V.

Ko aspirator namestimo na nosilec (D) in navijamo (ali priključimo na električni tok), prične sesati zrak skozi steklene cevke (C). Zrak teče poleg rezervoarjev termometrov skozi kanal na spodnjem držalu in skozi odprtino (O) (sl. 45a) ter ven skozi bočne odprtine na aspiratorju.

Mehanični aspirator mora delati po navijanju neprekinjeno najmanj 2 do 5 minut.

5.2.3.3. MERJENJE S PSIHROMETROM

S psihrometrom merimo na naslednji način:

Namočimo krpico mokrega termometra 5 do 10 minut pred merjenjem.
1. Navijemo aspirator in ga namestimo na nosilec.
2. Zapremo vrata meteorološke hišice.
3. Počakamo 3 do 5 minut (pozimi več, poleti manj) in preverimo, če temperatura mokrega termometra ne pade več in odčitamo oba termometra.
4. Ugotovimo stanje krpice (led ali voda).
5. Snamemo aspirator in ga spravimo.
6. Zamašimo odprtini na spodnjem nosilcu.

Pri merjenju moramo večkrat pogledati skozi priprta vrata hišice, kdaj se je živo srebro ustalilo na najnižji točki in takrat odčitamo mokri termometer.

5.2.3.4. MERJENJE BREZ ASPIRATORJA

Če se aspirator pokvari, merimo tako kakor z Avgustovim psihrometrom. Snamemo stekleni cevki s spodnjega niosilca in namakamo krpico s pomočjo steklene posodice, poleti okoli 10, pozimi pa 30 minut pred vsakim opazovanjem. poleti moramo posebno paziti na čas ustalitve temperature mokrega termometra, ki je pri suhem in vetrovnem vremenu lahko tudi krajši od dveh minut.

Čas uporabe psihrometra brez aspiratorja moramo vpisati v Dnevnik opazovanj in Mesečno poročilo. Pri izračunavanju vlažnosti moramo paziti, da uporabljamo pravo tabelo, ker se za psihrometre z aspiratorjem in za Avgustove psihrometre uporabljajo različne tabele.

5.2.3.5. NAPAKE MERJENJA

Pri merjenju s psihrometrom z apsiratorjem lahko nastanejo skoraj iste napake kakor pri Avgustovem psihrometru. Razlika je le v tem, da psihormeter z aspiratorjem nima stenja in da lahko nastane napaka zaradi slabega tesnenja na mestu, kjer so termometri pritrjeni v spodnjem nsoilcu.

5.2.3.6. HRANJENJE IN KONTROLA ASPIRATORJEV

Aspirator hranimo v posebni pločevinasti ali leseni škatli v meteorološki hišici. Če hranimo aspirator v zgradbi, ga hranimo v prostoru, kjer ne kurimo. O okvari aspiratorja takoj obvestimo zavod.

Aspirator kontroliramo enkrat na mesec na naslednji način:

1. Aspirator navijemo in namestimo na nosilec;
2. gledamo skozi odprtino E, kdaj se pojavi označba (zareza ali puščica);
3. s prstom zaustavimo lopatice in navijemo aspirator do konca;
4. zapomnimo si položaj sekundnega kazalca na uri ali vključimo štoparico in poženemo aspirator;
5. opazujemo skozi okence, da se ponovno pojavi znak in se pokrije z zarezo na okencu, ter ugotovimo čas v sekundah;
6. ne da bi zaustavili lopatice, ugotovimo čas drugega in tretjega kroga. Čas prvega kroga mora biti okoli 90, durgega in tretjega pa okoli 70 sekund;
7. ta čas v sekundah zapišemo v Dnevnik opazovanj.

5.2.4. ASSMANOV PSIHROMETER

5.2.4.1. OPIS

Assmanov psihrometer (sl. 46) je eden najnatančnejših inštrumentov za merjenje vlažnosti zraka.

Legenda:

Njegova prednost je v tem, da lahko z njim merimo vlažnost tudi na prostem in po potrebi v različnih višinah nad tlemi.

Aspirator, ki povzroča ventiliranje termometra, je nameščen nad termometri na široki cevi (C), ki je na spodnji strani viličasta, tako da je v enem kraku suhi, v drugem pa mokri termometer. Na aspiratorju je obroček (V), s katerim inštrument obesimo na poseben nosilec (N). Poleg obročka je odprtina (R), v kateri s ključem (K) navijamo mehanizem. Na spodnjem delu aspiratorja so odprtine (P) za izhod zraka. Na te odprtine po potrebi namestimo poseben ščit (E) (vetrobran) za zaščito pred močnejšim vetrom, ki lahko moti zračni tok v aspiratorju. Termometra sta pred sevanjem zaščitena s ponikljanim kovinskim ohišjem (O), z odprtinami za odčitavanje termometrov. Okoli rezervoarjev termometrov je poleg zunanje ponikljane cevi (Z) še ena ožja ponikljana cev za popolnejšo zaščito pred sevanjem.

Aspirator enakomerno sesa zrak skozi viličasto cev mimo rezervoarjev termometrov.

Iz razlike temperatur suhega in mokrega termometra dobimo s pomočjo tabele za aspirirane psihrometre pritisk vodne pare, relatiavno vlago, rosišče itd.

5.2.4.2. NAMESTITEV IN VZDRŽEVANJE

Če uporabljamo Assmanov psihrometer za redne meritve na postaji ali za primerjalna merjenja s termometri v hišici, ga obesimo v opazovalnem prostoru na 2,5 m visok drog ali na sprednjo desno stran meteorološke hišice. V vsakem primeru morata biti rezervoarja termometra na višini 2 metra iznad tal. Za odčitavanje psihrometra na drogu namestimo čim večje stopnice, da bi se z njih čim manj odbijala toplota proti psihrometru.

Pri zamenjavi ali čiščenju krpice najprej snamemo aspirator in pazljivo izvlečemo mokri termometer. Na enak način izvlečemo suhi termometer, kadar ga brišemo. Ko namestimo termometra nazaj v ležišče, ju moramo dobro zatesniti, da ne bi uhajal zrak pri delovanju aspiratorja.

Za namestitev in vzdrževanje krpice, odstranjevanje napak in okvar, opazovanju pri negativnih temperaturah, kontrole aspiratorja itd. veljajo ista navodila kakor za druge psihrometre.

Krpico mokrega termometra namočimo s pomočjo gumijaste žogice (G) s podaljškom, ščipalko (Š) in stekleno cevko (S) (sl. 46). Žogico napolnimo z destilirano vodo in stisnemo z roko tako, da voda doseže oznako na stekleni cevki, če pa te ni, do 1 cm od odprtine. Nato stisnemo s ščipalko gumijasti podaljšek žogice, tak oda ostane voda v cevki v zaželeni višini. V cevki moramo pustiti toliko prostora, da se voda ne izlije. V nasprotnem primeru se lahko zmoči zaščitna cev in voda pride v aspirator, ali pa dobimo nepraviln e podatke pri merjenju. Žogico z vodo za namakanje moramo po uporabi zamašiti. Če nimamo žogice, lahko krpico mokrega termometra namakamo s pomočjo cevke (F) (pipeta).

Inštrument hranimo v posebni škatli. Preden ga spravimo v škatlo, ga obrišemo z jelenovo kožo ali čisto flanelasto krpo, ki jo tudi hranimo v škatli. V prostoru, kjer psihrometer hranimo, ne smemo kuriti, da se na njem ne bi izločala voda in bi zaradi tega nastajale okvare. Psihrometra ne smemo shraniti, preden se aspirator ne ustavi.

Ko psihrometer namestimo, pustimo ključ v odprtini za navijanje, da zaščitimo mehanizem pred prahom in padavinami.

Aspirator čistimo in mažemo v strokovnem laboratoriju.

5.2.4.3. MERJENJE S PSIHROMETROM

S psihrometrom merimo na naslednji način:

1. Vzamemo a iz škatle, namestimo ključ za navijanje in ga obesimo na izbrano mesto.
2. Pet do deset minut pred merjenjem namočimo mokri termometer tako, da se voda ne izlije iz cevke.
3. Navijamo mehanizem aspiratorja.
4. Počakamo, da se živosrebrni stolpec ustali na najnižji točki (približno 2 do 5 minut).
5. Odčitamo najprej suhi, nato pa mokri termometer in vrednosti zapišemo v Dnevnik.

Pri merjenju ne smemo dihati v inštrument in stati na tisti strani, s katere piha veter, da ne bi vplival na inštrument.

Poleti, ko so možne hitre spremembe temperature, je priporočljivo, da odčitamo termometra trikrat v časovnih razmakih po 20 sekund in da vpišemo v Dnevnik opazovanj srednjo vrednost temperature in vlažnosti zraka.

5.3.1. SPLOŠNE LASTNOSTI HIGROMETRA

Lasni higrometer je inštrument, ki neposredno meri relativno vlago v procentih. Lasje imajo lastnost, da se pri visoki relativni vlagi podaljšajo, pri nizki pa skrčijo, kar uporabljamo pri teh inštrumentih.

Higrometer uporabljamo kot dopolnitev in za zamenjavo za psihrometerska merjenja, posebno pri nizkih temperaturah, ko merjenja psihrometrov niso zanesljiva.

5.3.2. VRSTE HIGROMETROV

V naši mreži uporabljamo več vrst higrometrov: Koppejev higrometer, higrometer po Sokiću itd.

5.3.3. KOPPEJEV HIGROMETER

Ta higrometer (sl. 47) je sestavljen iz lasu (1), ki je na zgornji strani pritrjen na ohišje (2), na spodnji strani pa na os (3), ki nosi kazalec (4). Las je napet s pomočjo kovinske kroglice (5), ki je obešena na vrvico in ovita okoli osi (3) v nasprotni smeri kakor las. Kazalec kaže relativno vlago na skali (6), ki je razdeljena na procente od 0 do 100. Sestavni deli higrometra so še platnena mreža (7), kovinski pokrov (8), steklena plošča v velikosti mreže in ključ za uravnavanje kazalca.

Slika 47.   Koppejev higrometer

5.3.3.1. NAMESTITEV HIGROMETRA

Higrometer namestimo v hišici za psihrometrom na zadnji deski na dnu. Las se ne smemo dotikati z roko, da se ne bi zamastili ali umazali. Prah in pajčevino oddstranimo s čisto ščetko.

V primorskih krajih moramo las vedno prati po vsakem močnejšem vetru z morja, da odstranimo delce soli, ki so se nanj prilepili.

Če se pozimi na lasu nabere ivje, led ali sneg, ga odstranimo z rahlim trkanjem po ohišju. Če na ta način ne uspemo, ga pazljivo prenesemo v nekoliko toplejši prostor in počakamo, da voda izhlapi.

Če je bil higrometer dalj časa v suhem prostoru, ali če je bila relativna vlaga na postaji dalj časa nizka, osvežimo las higrometra, kakor je opisano v poglavju 5.3.3.3.

5.3.3.2. ČITANJE HIGROMETRA

Higrometer čitamo z natančnostjo 1 %. Ker je skala razdeljena na 5 %, moramo položaj kazalca med dvema črticama vizuelno določiti. Pred čitanjem higrometer pazljivo udarimo po kovinskem ohišju, da preprečimo trenje osi v ležaju.

5.3.3.3. KONTROLA NATANČNOSTI DELOVANJA HIGROMETRA

Natančnost higrometra kontroliramo na dva načina:

1. s primerjasvo s psihrometrom,
2. s kontrolo v prostoru, ki je nasičen z vodno paro.

1.   Primerjava s psihormetrom

Higrometer uravnavamo po psihrometru pri vseh temperatuarah nad -5ş C. Če pri teh temperaturah odstopa higrometer za 5% ali več, opazovalec sistematično primerja oba inštrumenta najmanj 15 dni. Na osnovi teh primerjav izračunamo srednje odstopanje higrometra glede na psihrometer in počakamo, da se relativna vlaga dvigne nad 80% ter premaknemo kazalec higrometra za vrednost srednjega odstopanja.

Primer: higrometer kaže pri pozitivnih temperaturah v povprečju 5% višje od psihrometra. Pri relativni vlagi 85% kaže higrometer 90%, zato premaknemo kazalec higrometra na 85%.

2.   Kontrola in uravnavanje higrometra z namakanjem.

Higrometer moramo enkrat na mesec redno kontrolirati v prostoru, ki je nasičen z vodno paro. Kontroliramo ga takoj po rednem opazovanju, da se po kontroli lahko spet prilagodi vlažnostnim razmeram v meteorološki hišici do naslednjega opazovanja.

Postopek kontrole je naslednji:

1. Higrometer pazljivo prenesemo iz hišice v prostor, kjer ni prepiha in ga postavimo na mizo;
2. Platneno mrežo (7) (sl. 47) dobro namočimo s čisto vodo, jo malo otresemo, da z nje ne kaplja voda in jo od zgoraj namestimo v žleb za lasom higrometra;
3. Namestimo stekleno ploščo v sprednji žleb in nato zapremo higrometer s pokrovom;
4. Pregledamo, če je higrometer dobro zatesnjen in če ni, ga zatesnimo s papirjem;
5. Tako zaprt higrometer pustimo 20 do 30 minut, da kazalec doseže vrednost 96%. Pred čitanjem na higrometer rahlo potrkamo;
6. Če nigrometer kaže manj ali več od 96%, uravnavamo kazalec na to vrednost s ključem skozi odprtino na steklu;
7. vrednost, ki jo je higrometer pokazal pred uravnavanjem, vpišemo v Dnevnik opazovanj ali Mesečno poročilo.

Higrometre druge vrste kontroliramo na podoben način, če imajo predviden pribor. Če nimajo tega pribora, ga ovijemo z mokro krpo tako, da ostane skala vidna.

Higrometer kaže relativno vlago pri vseh temperaturah glede na nasičenost pare nad vodo in ne nad ledom.

5.3.4. HIGROMETER PO SOKIĆU

Sprejemni del tega higrometra (sl. 48) je sestavljen iz lasnega snopa (1), ki je na zgornjem koncu pritrjen v kovinski vložek z vzmetjo (2), na spodnjem pa v vložek, ki je povezan z osjo (3). Na sprednji strani osi je kazalec (4). Lasni snop je zaščiten s štirikotnim ohišjem (5), ki ga ščiti pred mehanskimi okvarami. Ohišje je na spodnjem koncu pritrjeno na podstavek (6). Skala je polkrožne oblike in nameščena v okroglo zastekleno ohišje. Kazalec uravnavamo z vijakom (7), ki je povezan z vzmetjo. Vijak fiksiramo z vzmetno matico. Napetost lasnega snopa popustimo z zavoro (8), ki pritiska na os s kazalcem.

Pribor higrometra je tudi platnena vrečica, ki se uporablja za kontrolo inštrumenta z namakanjem.

5.3.4.1. NAMESTITEV IN KONTROLA HIGROMETRA

Ta higrometer namestimo in kontroliramo na enak način kakor Koppejev higrometer, edina razlika je v tem, da reguliramo kazalec z vrtenjem vijaka (7), fiksiramo pa ga z navojem, ki se vrti v nasprotni smeri.

5.3.5. HIGROMETER SOVJETSKE IZDELAVE

Ta higrometer (sl 49) je sestavljen iz lasu (1), ki je na zgornjem koncu pritrjen na regulator (2), na spodnjem pa na ročico z utežjo (4). Ročica z utežjo je pritrjena na os, na kateri je kazalec (5). Na sredini higrometra je skala (6), z razdelitvijo od 0 do 100%. Vsaka črtica pomeni 1% relativne vlage.

Higrometer prenašamo v posebni leseni škatli. Pred namestitvijo higrometra v škatlo moramo kazalec premakniti na levi del skale in ga s palcem držimo ob skali ali pa ga zataknemo za rob skale. Pri tem pazimo, da se ne dotaknemo lasu.

Higrometer namestimo v hišici na poseben držaj za psihormetrom. Čitamo ga z natančnostjo 1%. Pred čitanjem moramo po higrometru rahlo potrkati.

Higrometer kontroliramo samo s psihrometrom, ker ni primeren za kontrolo z namakanjem. Uravnavamo ga po psihrometru, kadar sistematsko odstopa za 5% ali več. Uravnavamo ga tako, da najprej zrahljamo matico na regulatorju (2), nato z obračanjem regulatorja premaknemo kazalec na pravo vrednost in ponovno zategnemo matico. Higrometer ne uravnavamo pri manjši relativni vlagi od 80%.

5.4.1. OPIS

Higrografi so inštrumenti, ki neprekinjeno zapisujejo stanje relativne vlažnosti zraka. Sprejemnik higrografa se sestoji od enega ali več lasnih snopov, pripravljenih na enak način kot pri higrometru.

Pri nas uporabljamo več vrst higrografov, ki se med seboj razlikujejo po zgradbi in po trakovih. Prevladujejo naslednje tri vrste higrografov:

1. Lambrechtov higrograf z večimi paralelnimi lasnimi snopi. Skala pri tem higrografu je neizenačena in ima na zgornjem delu 0%, na spodnjem pa 100%. Po zgradbi mu je podoben higrograf po Sokiću, trakove pa imata enake.
   
   
2. Fuessov higrograf z enim lasnim snopom, nameščenim vodoravno ali navpično. Skala pri tem higrografu je prav tako neizenačena, vrednost 0% ima na spodnjem, 100% pa na zgornjem delu diagrama.
   
   
3. Richardov higrograf ima en lasni snop, skala je izenačena, vrednost 0% je na spodnjem, 100% pa na zgornjem delu skale.

Ker imajo vse tri vrste higrografov različne trakove, moramo paziti, da jih ne zamenjamo.

5.4.1.1. LAMBRECHTOV HIGROGRAF

Sprejemmik tega higrografa je sestavljen iz več paralelnih lasnih snopov (1), ki so na obeh koncih pritrjeni na kovinske ploščice in tvorijo tako imenovano “harfo” (sl. 50). Harfa (1) je v navpičnem položaju in obešena na vzmetno ploščico (2), ki je pritrjena na ročico (3). Z vijakom (4) lahko uravnavamo ploščico s harfo. Spodnji del harfe je povezan s prenosno ročico, na katero je pritrjeno pero.

Ko se vlažnost zraka poveča, se lasje raztegnejo, ponosna ročica s peresom pa se zniža proti spodnjem udelu skale, kjer je 100%. Ko se vlažnost zraka zmanjša, se lasje skrčijo Pri novejšem tipu Lambrechtovega higrografa je spodnji konec harfe nepremičen, prenos pa se vrši na zgornjem koncu.

Pri obeh tipih uporabljamo enake trakove.

Vsi deli inštrumentov so pod ohišjem in tako zaščiteni pred okvarami in prahom.

5.4.1.2. HIGROGRAF PO SOKIĆU

Higrograf po Sokiću je prikazan na sl. 51 - A in B. Sprejemnik tega higrografa sestavljajo trije lasni snopi (1), ki so pritrjeni na dva trikotna nosilca, spodnjega (2) in zgornjega (3). Spodnji nosilec je povezan z regulatorjem (4), s katerim uravnavamo položaj peresa na diagramu. Zgornji nosilec je povezan s prenosno ročico. Ko se relativna vlaga poveča, se las raztegne proti zgornjemu delu, kar se prenese na diagram v smeri puščice. Kazalec se torej premakne proti spodnjem delu skale, na katerem je vrednost 100%. Ko se relativna vlaga zmanjša, se lasje skrčijo in kazalec se dvigne proti zgornjem delu skale. Skala tega higrografa ima enako razdelitev kakor skala Lambrechtovega higrografa.

Sprejemnik higrografa je nameščen na zunanji (desni) strani ohišja, kjer je izpostavljen dobremu prezračevanju, karj e bistveno za pravilno delovanje higrografa. Kovinski ovir (6) ščiti lase pred mehaničnimi poškodbami; prav tako pa nanj navlečemo platneno vrečko pri kontroli higrografa. Nad lasmi je nameščena kovinska strešica (7), ki preprečuje, da se prah od zgoraj nabira na lase in istočasno ščiti tudi prenosno ročico pred prahom.

Za kontrolo higrografa pri 96% nataknemo na kovnski okvir platneno vrečko, ki smo jo prej dobro namočili. Čez približno pol ure mora higrometer pokazati vlago 96%. Če ne pokaže, uravnamo pero (5) z regulatorjem (4). Pri tej kontroli moramo paziti, da se ne dotaknemo las.

Pri prenosu higrografa na vačje razdalje ga moramo utrditi s posebno vgrajeno ročico na notranji strani ohišja, ki jo moramo dvigniti. Po končanem prenosu inštrumenta ročico spustimo in s tem osvobodimo prenosno ročico in napnemo lase.

5.4.1.3. FUESSOV HIGROGRAF

Ta higrograf (sl. 52) ima en lasni snop (1), ki je nameščen na kovinskem okvirju (2), na desni strani ohišja. Snop je razpet med dve držali (3) in je navadno v vodoravnem položaju, lahko pa je tudi v navpičnem. V sredini lasnega snopa je pritrjena kljukica, ki je povezana s prenosno ročico in peresom. Lasni snop napenja utež (4). Ko se vlažnost poveča, se lasje raztegnejo in povesijo, pero pa se na skali dvigne k višjim vrednostim relativne vlage.

Higrograf uravnavamo s pomikanjem enega od obeh držal. V notranjosti ohišja je na isti strani kakor okvir z lasmi pritrjena ročka, s katero pred transportom zrahljamo lasni snop. Če te ročice ni, pomaknemo kazalec do roba valja in ga privežemo z vrvico ob ročico za odmikanje peresa. K higrografu spada tudi žičnata mreža v obliki valja (5), ki jo nataknemo na okvir okoli lasnega snopa. Pri kontroli higrografa ovijemo mrežo z mokro krpo.

5.4.1.4. RICHARDOV HIGROGRAF

Po zgradbi je ta inštrument podoben fuessovemu higrografu. Razlika je le v tem, da sta v prenosno ročico vgrajena dva polkrožna segmenta, ki neenake podaljške als pretvorita v izenačene, tako da ima skala enako porazdelitev od 0 do 100%. Lasni snop je v vodoravnem položaju in je zaščiten z mrežo. Uravnavamo ga enako kakor Fuessovega.

5.4.2. NAMESTITEV IN VZDRŽEVANJE HIGROGRAFOV

Higrograf je v hišici nameščen poleg termografa ali na termografu. Dotaknemo se ga lahko le, ko označimo krivuljo s “črtico”. Higrograf odčitamo z natančnostjo 1%, nato naredimo na krivulji črtico, ki mora biti daljša od črtice pri termografu. Pero pri tem pomaknemo samo proti manjšim vrednostim skale, da ne bi lase nasilno nategnili.

Ker je higrograf izpostavljen prahu, ga moramo večkrat pregledati in očistiti. Lase čistimo na enak način kakor pri higrometru, t.j. ob ponedeljkih, ko snamemo trak in preden namestimo novega. Lasni snop moramo umiti enkrat na mesec. Po pranju počakamo okoli 15 minut, da se lasni snop posuši, nato namestimo nov trak.

Pri prenosu higrografa na večjo razdaljo privežemo pero ob ročico za odmikanje, tako da je vrh peresa na isti višini kakor 0% na skali. Pred prenosom ga moramo dobro zaščititi.

5.4.3. KONTROLA IN URAVNAVANJE HIGROGRAFOV

Higrograf primerjamo s psihrometrom in če v enem tednu odstopa poprečno več kot +-5%, ga uravnamo. Psihrometer uravnamo le pri zamenjavi traku in če je relativna vlaga po psihrometru večja od 70%. Če ta pogoj ni izpolnjen, inštrument uravnamo pri naslednji zamenjavi traku.

Higrograf kontroliramo z namakanjem na podoben način kot higrometer. Okoli žične mreže ali okoli celegainštrumenta ovijemo namočeno platneno vrečko ali drugo krpo tako, da je prostor okoli lasnega snopa popolnoma zaprt. Nato počakamo najmanj pol ure in pero pomaknemo na vrednost 96%.

Za merjenje izhlapevanja uporabljamo inštrumente, ki jih imenujemo evaporimetri. Pri nas uporabljamo naslednje evaporimetre:

• Wildov evaporimeter
• evaporigraf
• Pichejev evaporimeter
• evaporimeter razreda “A”.

6.2.1. OPIS

Wildov evaporimeter (sl. 53) je izdelan na principu tehtnice. Na eni strani je posoda z vodo (T), na drugi utežni kazalec (K), ki je v ravnotežju s posodo. Posoda je medeninasta, površina njene odprtine pa je 250 cm2 .

Vrh kazalca se pomika vzdolž ukrivljene skale (L), ki kaže izhlapelo vodo v mm. Manjše črtice kažejo parne desetinke milimetra.

6.2.2. NAMESTITEV IN VZDRŽEVANJE

Wildov evaporimeter je nameščen v posebni meteorološki hišici, kjer ni inštrumentov za merjenje temperature in vlažnosti zraka.

Ko je posoda prazna, mora biti kazalec na puščici (S), na spodnjem delu skale. Če kazalec pri prazni posodi ni v tem položaju, ga premaknemo v ta položaj z obračanjem vijaka (Z).

Pločevinasto posodo nalivamo s čisto filtrirano deževnico, le izjemoma s prekuhano pitno vodo.

V posodo nalijemo toliko vode, da se kazalec premakne na prvo črto skale, ki je označena z ničlo. Inštrument moramo vzdrževati v čistem stanju in paziti, da ostanejo zgibi in vezni členi tehtnice dobro gibljivi. Posodo z vodo moramo menjavati najmanj enkrat na mesec in jo očistiti od poapnenja in oksidacije.

6.2.3. MERJENJE

Izhlapevanje merimo ob 7. in 21. uri po lokalnem času tako, da določimo vrednost, ki jo kaže kazalec z natančnostjo desetinke milimetra in jo vpišemo v Dnevnik opazovanj. Za dnevno količino izhlapele vode (v 24-ih urah) seštejemo vrednosti od včeraj ob 7. uri do danes ob 7. uri, tako kakor določamo tudi količino padavin.

Če vlijemo v posodo preveč vode, odstranimo odvečno vodo s pipeto ali stekleno cevko. Če uporabljamo cevko brez gume, jo potopimo v vodo, zapremo s prstom zgornjo odprtino in jo izvlečemo.

6.3.1. OPIS

Evaporimeter je inštrument, ki zapisuje potek izhlapevanja. Njegov sprejemnik je tehtnica Wildovega evaporimetra. Registrirni deli so v kovinskem ohišju (sl. 54), posoda z vodo pa je nad ohišjem. Ti deli so enaki kakor pri drugih registrirnih inštrumentih in z njimi tudi enako ravnamo.

Valj z urnim mehanizmom se obrne v enem dnevu, navijemo pa ga enkrat na teden. Od drugih valjev na registirinih inštrumentih se rzalikuje samo po tem, da nima vzmeti za pritrditev traku.

Trak ima vodoravne črte, ki odgovarjajo milimetrom izhlapele vode, pokončne črte so enake kakor na drugih trakovih (termogramu, barogramu). Levi konec traku je na notranji strani premazan z lepilom, da ga lahko nalepimo na desni konec. Predno trak na valju zlepimo, odrežemo rob levega konca tako, da se časovni oznaki na obeh koncih popolnoma ujemata. Tako prehaja pero brez ovir z levega konca traku na desnega in lahko uporabljamo isti trak več dni.

6.3.2. ČITANJE IN NAMESTITEV

Inštrument odčitamo in označimo z markico ob 7. in 12. uri po kokalnem času. Traku ne menjavamo vsak dan, temveč takrat, ko pero preide čez polovico traku (okoli 15 mm).

Vodo dolijemo le takrat, ko zamenjamo trak. Trak zamenjamo po merjenju ob 7. uri.

6.4.1. OPIS, NAMESTITEV IN UPORABA

Imamo dva tipa tega evaporimetra: starejši in novejši (sl. 55). Starejši tip je sestavljen iz steklene cevi z notranjim premerom 1 cm in dolžino 30 cm. Na cevi je skala z natančnostjo v desetinkah milimetra. Skala je lahko označena tudi v kubičnih centimetrih. Zgornji del cevi je zaprt in ima obroček za obešanje, spodnji pa je odprt. Cev napolnimo z destilirano vodo ali čisto deževnico, tako da voda doseže ničlo ali nekoliko nižje, vendar ne nižje od črtice, ki označuje 1 mm. Nato cev zapremo z okroglim pivnikom (U), ki ima premer 3 cm, debelino pa 0,5 mm. Pivnik je pritrjen z medeninasto vzmetjo (F). En konec vzmeti je pritrjen na cev, drugi pa se v obliki obročka prilega točno na rob odprtine cevi.

Tako pripravljen evaporimeter obesimo v obrnjenem položaju v meteorološki hišici poleg psihrometra in je tako izpostavljen enakim dizikalnim pogojem kakor psihrometer.

Pivnik se napije z vodo, ki iz njega izhlapeva. Tako se voda v cevi znižuje in na skali lahko odčitamo višino izhlapele vode z natančnostjo desetinke milimetra ali desetinke kubičnega milimetra (vsaka črtica na skali pomeni 0,1 mm ali cm³).

Novejši tip Pichejevega evaporimetra (sl. 55) ima zavito stekleno cev in zelo ozko odprtino (O) za zrak na zadnji strani. Skozi to odprtino vstopa zrak v obliki mehurčkov in izpolnjuje praznino na vrhu cevi, ki je nastala pri znižanju vode ob izhlapevanju. Cev napolnimo z vodo tako, da jo potopimo v rezervoar, ali vlijemo vodo s pomočjo gumijaste hruške. Vse drugo glede opisa, namestitve in uporabe velja enako kakor za starejši tip.

Pichejev evaporimeter lahko uporabljamo tudi izven meteorološke hišice, npr. pri mikroklimatskih meritvah, vendar samo takrat, ko ni padavin.

Pichejevega evaporimetra ne uporabljamo takrat, ko je nevarnost zmrzovanja.

6.4.2. OPAZOVANJE

Pri Pichejevem evaporimetru merimo višino vode v stekleni cevi. Razlika višine vode med dvema opazovanjima je količina izhlapele vode v milimetrih oziroma kubičnih centimertih v nekem časovnem rezmaku.

Izhlapevanje opazujemo redno ob 7. in 21. uri po lokalnem času, po potrebi pa tudi ob nekem drugem času. Pri opazovanju ob 7. uri zamenjamo pivnik in dolijemo vodo. Pri tem opazovanju odčitamo dve vrednosti: pred zamenjavo pivnika in po dolitju vode ter zamenjavi pivnika. Oba podatka zapišemo v posebno rubriko Dnevnika opazovanj. Pri opazovanju ob 21. uri ne zamenjamo pivnika, niti ne dolijemo vode.

Razlika vrednosti stanja ob 21. uri in ob 7. uri predstavlja količine izhlapele vode podnevi, razlika vrendnosti stanja drugi dan ob 7. uri in prejšnji dan ob 21. uri pa količino izhlapele vode ponoči. Razlika med vrednostjo od danes ob 7. uri in včeraj ob 7. uri predstavlja skupno količino izhlapele vode v 24. urah.

Postopek pri opazovanju ob 7. uri je naslednji:

1. odčitamo višino vode v milimetrih oz. kubičnih centimetrih z natančnostjo desetinke mm ali cm³;
2. snamemo evaporimeter s kljukice in ga obrnemo;
3. snamemo stari pivnik;
4. napolnimo cev z vodo (čisto deževnico);
5. namestimo nov pivnik in ga pritisnemo z vzmetjo tako, da se obroček prilega na rob odprtine cevi;
6. inštrument obesimo nazaj v hišico;
7. počakamo 1 do 2 minuti, da se pivnik dobro napije vode. Ko se prenehajo tvoriti zračni mehurčki nad pivnikom v cevi, odčitamo novo stanje višine vode v cevi.

Pri opazovanju ob 21. uri (ali ob nekem drugem času) samo odčitamo višino vode v cevi.

V vsakem obrazcu moramo napisati, ali merimo v milimetrih ali kubičnih centimetrih.

Za zapisovanje podatkov moramo imeti v Dnevniku tri tubrike: eno za staro stanje, drugo za novo stanje (po nemastitvi pivnika) in tretjo za zapisovanje vrednosti izhlapevanja vode med dvema opazovanjima.

6.5.1. SPLOŠNE OPOMBE

Da dobimo podtke izhlapevanja z vodne površine s pomočjo evaporimetra “A”, moramo redno meriti višino vode v evaporimetru in količino padavin s Hellmanovim dežemerom.

Da lahko proučujemo vpliv meteoroloških elementov na izhlapevanje in določamo izhlapevanje na osnovi meteoroloških podatkov, kjer ni merjenja izhlapevanja, moramo na istem mestu poleg izhlapevanja meriti tudi temperaturo in vlažnnost zraka, hitrost vetra, sončno obsevanja in globalno sevanje, ter temperaturo površinskega sloja vode v evaporimetru.

Mesto, kjer postavimo evaporimeter “A”, mora izpolnjevati splošne pogoje za postavitev meteorološke postaje, t.j. mora biti ravno in odprto. Vse prepreke, kot so drevesa, zgradbe, grmovje itd. morajo biti oddaljene od evaporimetra za dvojno ali še bolje za štirikratno višino. V nobenem letnem času ne smejo prepreke metati senco na evaporimeter.

6.5.2. INSTRUMENTI

6.5.2.1. EVAPORIMETER IN NJEGOVI DELI

Evaporimeter “A” (sl. 56) je posoda s premerom 120 cm, globoka 25 cm in izdelana iz galvaniziranega železa ali pocinkane pločevine z debelino 0,8 mm ter pobarvana z nitrosrebrnim lakom.

V evaporimetru je komora za umiritev vode (sl. 57). To je cilindrična posoda (1) z višino 20 cm in premerom 9 cm, izdelana iz medenine s trikotnim podstavkom (2) iz galvaniziranega železa ali medenine z debelino 1,5 cm, ki ima v sredini majhno odprtino. Podstavek ima tri vijake (3) za uravnavanje zgornjega roba komore v horizontalni položaj. Komora in njen podstavek sta kromirana ali ponikljana.

Slika 56.   Evaporimeter "A"	Slika 57.   Komora za umiritev vode

Na rob komore postavimo pri merjenju mikrometrski vijak s kljuko (sl. 58). Sestavni deli mikrometrskega vijaka so: kljuka, navpični držaj kljuke, ki je po sredini prerezan in ima na ravnem delu vrezano centimetrsko in milimetrsko skalo, vijak v obliki obroča, s katerim pomikamo držaj s kljuko, indeks centimetrske skale in trikraki nosilec.
	Slika 58.   Mikrometrski vijak

6.5.2.2. VODNI TERMOMETER S PLAVAČEM

Temperaturo vode v evaporimetru merimo z vodnim termometrom (brez ohišja). To je živosrebrni termometer, ki je na vrhu zaprt, skalo pa ima razdeljeno na 0,2ş C. Na vodni termometer pritrdimo plavač, da lahko termometer plava v površinskem sloju vode.

Deli plavača so (sl. 59):

1. plutovinasti kolobar, pobarvan z belo mastno barvo,
2. medeninasta utež v obliki ploščice, velikosti 3 x 6 cm,
3. senčnik iz aluminijaste ploščice, velikosti 9 x 10 cm in
4. objemka, s katero sta utež in senčnik pritrjena na plutovinasti kolobar.

Slika 59.   Plavač s termometrom

Barvna fotografija

6.5.2.3. NAMESTITEV INŠTRUMENTA

Evaporimeter postavimo na leseni podstavek, narejen iz desk debeline in širine 5 c 10 cm. Tla pod podstavkom morajo biti dobro steptana in zravnana. Podstavek postavimo nekaj dni pred začetkom merjenja, da se tla uležejo.

Preden evaporimeter postavimo, ga pregledamo, če ne pušča. Ko ga postavimo, kontroliramo z vodno tehtnico, če je dno vodoravno.

Komoro za umiritev vode postavimo navadno 30 cm od severnega roba posode in z libelo ter tremi vijaki na trikotnem podstavku zravnamo zgornji rob v vodoravni položaj. Če se kasneje komora premakne iz vodoravnega položaja, jo moramo ponovno uravnati.

Evaporimeter nepolnimo z vodo do višine 5 cm pod zgornjim robom. Mikrometrski vijak postavimo na komoro za umiritev vode neposredno pred mrejenjem, po merjenju ga nesemo v zgradbo.

Anemometer postavimo navpično poleg severozahodnega ogla lesenega podstavka, na katerem je nameščen evaporimeter. Pritrdimo ga na kovinsko cev s premerom okoli 5 cm in dolžino 220 cm, ki ima na vrhu pritrjen podstavek. Cev vkopljemo v zemljo tako, da so skodelice anemometra na višini 2 m nad tlemi.

6.5.3. VZDRŽEVANJE INŠTRUMENTOV IN VODE V EVAPORIMETRU

6.5.3.1. VZDRŽEVANJE INŠTRUMENTOV

Vsi deli evaporimetra morajo biti vedno v čistem stanju.

Anemometer moramo na zunanji strani večkrat obrisati z mehko krpo, posebno po padavinah. V primeru okvare ga moramo takoj poslati v laboratorij zavoda na popravilo. Če opazimo, da je anemometer premaknjen iz vertikalnega položaja, ga popravimo.

Termometer s plavačem hranimo v posebnem kovinskem ohišju, iz katerega ga vzamemo le pri merjenju. Po merjenju ga obrišemo z mehko krpo, da preprečimo rjavenje ohišja.

Prvi dan po končanem obdobju merjenja evaporimeter izpraznimo, snamemo anemometer in natančno pregledamo vse dele inštrumenta. Apnenec odstranimo s solno kislino, korodirane dele pa pošljemo na kromiranje ali barvanje.

Če ugotovimo, da evaporimeter pušča, zacinimo nastale razpoke.

Mikrometer razstavimo, ga očistimo s krpo in petrolejem, nato ga s suho krpo obrišemo in namažemo s tankim slojem redkega strojnega olja. Ko ga ponovno sestavimo, moramo pregledati, če se navoji, kljuke in vijaki za uravnavanje dobro prilegajo.

Vodni termometer moramo umeriti na vsake 2 do 3 leta. Anemometer umerjamo redno vsaki dve leti, po potrebi pa vsako leto (če je prišlo do okvare in smo ga popravili.

6.5.3.2. VZDRŽEVANJE VODE V EVAPORIMETRU

Površino vode moramo vzdrževati v čistem stanju. Obačsno moramo odstraniti vse večje predmete s površine, kakor tudi tanko mreno, ki lahko znatno zmanjša jakost izhlapevanja. Vodo očistimo po jutranjem merjenju.

Nivo vode mora biti 5 cm pod zgornjim robom posode. Dovoljeno je odstopanje +2,5 cm. Če nivo vode preseže dovoljeno mejo, moramo doliti ali odliti toliko vode, da se nivo vrne na normalno višino. Tudi to opravimo po jutranjem merjenju.

Enkrat na mesec moramo vso vodo iz evaporimetra izliti in dno ter stene posode dobro oprati s krpo in čisto vodo. Preden vlijemo v evaporimeter čisto vodo, moramo kontrolirati vodoravni položaj dna in komore za umiritev vode.

Vodo zamenjamo zjutraj takoj po merjenju.

6.5.4. MERJENJE

6.5.4.1. MERJENJE IZHLAPEVANJA

Izhlapevanje merimo vsak dan ob 7. in 19. uri po SEČ-u. V ta namen postavimo mikrometer na zgornji rob komore za umiritev vode, tako da se kljuka popolnoma potopi v vodo. Vijak obračamo v smeri urinega kazalca toliko časa, da se vrh kljuke dotakne površine vode. Nato mikrometer dvignemo in odčitamo izmerjeno višino z natančnostjo desetinke milimetra. Postopek merjenja ponovimo še dvakrat in vpišemo v obrazec srednjo vrednost.

Razlika višine nivoja vode med dvema zaporednima meritvama predstavlja višino (debelino) sloja vode, ki je izhlapel, če v tem obdobju ni bilo padavin. Če so bile padavine, prištejemo izmerjeni razliki še količino padavin.

6.5.4.2. MERJENJE TEMPERATURE VODE

Temperaturo vode merimo trikrat na dan, ob 7., 14. in 21. uri po lokalnem času. Opazovalec se mora približati evaporimetru s severne strani in previdno spusti v vodo termometer s plavačem. Naprava plava v vodi okoli tri minute, nato odčitamo temperaturo, ne da bi prej divgnili termometer iz vode. Po merjenju dvignemo termometer s plavačem iz vode, ga narahlo otresemo, obrišemo in spravimo.

Kakor pri vseh termometrih, moramo tudi pri tem paziti, da gledamo pravokotno na živosrebrni stolpec.

6.5.4.3. MERJENJE SREDNJE HITROSTI VETRA

Z anemometrom, postavljenim poleg evaporimetra v višini 2 m, merimo pot vetra v kilometrih dvakrat na dan ob 7. in 19. uri. Razlika med dvema zaporednima meritvama predstavlja pot vetra v teku 12 ur. Če to število delimo s 43,2 in upoštevamo inštrumentalni popravek, dobimo srednjo hitrost vetra v dvanajstih urah, izraženo v m/s.

6.5.4.4. IZREDNA MERJENJA

Izredna merjenja opravimo pred in po čiščenju, dolivanju, odlivanju ali zamenjavi vode v evaporimetru. V primeru dolivanja ali zamenjave vode moramo poleg višine nivoja vode izmeriti tudi temperaturo površinskega sloja vode, v primeru čiščenja in odlivanja vode pa samo višino nivoja vode.

Rezultate in natančen čas vseh izrednih meritev vpišemo v obrazec pod rubriko “Pripombe”. Če je prišlo zaradi močnega dežja ali vetra do prelivanja vode iz evaporimetra, moramo to zapisati v rubriko “Pripombe”.

6.5.4.5. MERJENJE V HLADNEM OBDOBJU

Če je na površini vode v evaporimetru ledena skorja, ne merimo niti temperature niti višine nivoja vode. Za temperaturo zapaišemo 0ş C, višino nivoja vode izmerimo tekom dneva, čim opazimo, da se je led stopil.

V krajih, kjer so zime mile, merimo izhlapevanje celo leto, razen v terminih, ko je voda zmrznjena.

V drugih krajih merimo izhlapevanje od 1. aprila do 30. novembra. Evaporimeter postavimo in napolnimo z vodo že 30. marca, prvo merjenje pa mora biti 31. marca ob 7. uri. Zadnjikrat merimo izhlapevanje 30. novembra ob 7. uri. Če je v novembru daljše obdobje zmrzovanja, merimo izhlapevanje v vsakem terminu, kadar voda ni zmrznjena, ali pa med terminoma, če je v terminu na vodi ledena skorja.

Pot vetra moramo meriti redno, ne glede na to, ali je voda v evaporimetru zmrznjena ali ne.

Prehod na naslednje poglavje (Merjenje vetra)