Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega
časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
* Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
* Shadow&Substance *
EPOD (Earth Science Picture of the Day)
[ The Very Latest SOHO Images]
[SDO | Solar Dynamics Observatory ]
[STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ]
[3D images]
[SolarHam]
-
DOMAČA STRAN AKGŠ DELUJE NEPREKINJENO ŽE OD LETA 1995 (2025 praznujemo torej 30 let delovanja)!
Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!
-
Slovenski fizik Marcos Bavdaž prejel prestižno nagrado Ese za razvoj inovativne optike,
- dec. 2024
Slovenski fizik Marcos Bavdaž prejel prestižno nagrado Ese za razvoj inovativne optike
Vir: STA
Ljubljana, 24. decembra - Slovenski fizik Marcos Bavdaž, ki vodi tehnološki oddelek v Evropski vesoljski agenciji (Esa) na Nizozemskem, je minuli teden v Parizu prejel nagrado generalnega direktorja Ese za inovacije v znanosti in tehnologiji. Priznanje je prejel za razvoj optike iz silicijevih por za Esino misijo NewAthena, ki bo močno vplivala na vsa področja astrofizike.
Francija, Pariz. Slovenski fizik Marcos Bavdaž, ki na Nizozemskem vodi oddelek za razvoj naprednih tehnologij za prihodnje Esine znanstvene odprave, je minuli prejel nagrado generalnega direktorja Ese za inovacije in preobrazbo na področju znanosti in tehnologije . Foto: osebni arhiv
Esa nagrade generalnega direktorja za inovacije in preobrazbo na področju znanosti in tehnologije od leta 2023 podeljuje sodelavcem, ki so s svojimi prispevki pomembno pripomogli k uspehu agencije. "Počaščen sem, da sem prejel to nagrado, ki predstavlja priznanje za moje delo v zadnjih 20 letih na podlagi mojih patentov," je za STA povedal Bavdaž, Slovenec, rojen v Braziliji, ki na Nizozemskem vodi oddelek za razvoj naprednih tehnologij za prihodnje Esine znanstvene odprave.
Bavdaž je izumil revolucionarno novo tehnologijo rentgenske optike, optiko s silicijevimi porami, ki bo omogočila izvedbo velike Esine znanstvene misije NewAthena (New Advanced Telescope for High-Energy Astrophysics) - največjega rentgenskega observatorija, kar jih je bilo kadarkoli zgrajenih. Pod vodstvom Bavdaža so evropska industrija in institucije razvili to prelomno tehnologijo od prvih idej do njene pripravljenosti za uporabo v misijah.
Optika s silicijevimi porami je ključna tehnologija za misijo NewAthena, saj omogoča izjemno zmogljivo opazovanje rentgenskega vesolja. Kot je pojasnil Bavdaž, je prednost optike s silikonskimi porami v tem, da zagotavlja veliko učinkovito površino, dobro kotno ločljivost in hkrati nizko maso, medtem ko lahko obstoječe tehnologije rentgenske optike optimizirajo le dva od teh treh parametrov.
Observatorij NewAthena naj bi izstrelili okoli leta 2037 z evropsko raketo Ariane 6. Raziskoval bo nekatere najbolj visokoenergijske pojave v vesolju z natančnostjo in globino brez primere. "S pogledom globoko v vesolje bo NewAthena opazovala nastanek prvih črnih lukenj in bo močno vplivala na vsa področja astrofizike. Ta misija bo zagotovila izjemno kombinacijo učinkovite površine, opazovanje velikega območja neba in energetske ločljivosti," je povedal Bavdaž.
S pomočjo Bavdaževe tehnologije rentgenske optike s silicijevimi porami bo observatorij omogočil študije širokega spektra astronomskih pojavov, od planetov in eksoplanetov, izbruhov žarkov gama, črnih lukenj, Jupitrovega severnega sija, do kometov v našem Osončju.
Misija NewAthena je del širšega Esinega programa Kozmična vizija (Cosmic Vision), ki določa prioritete za raziskovanje vesolja v prihodnjih desetletjih. Novembra 2023 je Esin odbor za znanstveni program potrdil misijo NewAthena kot osrednjo misijo Esinega znanstvenega programa. S to misijo želi Esa v prihodnjih desetletjih prevzeti vodilno vlogo na področju rentgenske astronomije.
-
Primerjava binokla Sky Master 15×70 PRO, s starejšo in cenejšo verzijo,
- 16. dec. 2024
V majski Spiki iz "davnega" leta 2012 sem objavil članek o daljnogledu Sky Master 15×70 (še danes je ta daljnogled
čislan med astronomi). Lahko ga
preberete na spodnjem linku - tudi odziv na članek (odzivov je bilo še več).
»Žepni« teleskopi za otroke in odrasle – II. del,
- koliko poznamo ponudbo in uporabnost daljnogledov, tudi z vidika pomoči slabovidnim
( strani 230 - 234, Spika 5, 2012 )
*
Odziv na članek - Gorazd Bizjan (NebesniGospodar) - Spika 10 (2012)
Celestron se je po dolgih letih odločil, da zelo uspešno serijo poceni daljnogledov
Sky Master, nadgradi v serijo Sky Master PRO. Ta serija ima notranjost napolnjeno z dušikom (ni rosenja),
ohišje je vodoodporno, leče so večplastno naparjene (tako se dodatno zmanjša odsev), priložen je soliden stativadapter
na katerega lahko namestimo iskalo na rdečo piko. Pokrovčki so kvalitetni in lahko obvisijo na objektivih.
Na okularja lahko pritrdimo filtre. Torbica je tudi zelo solidna napram prvotni seriji Sky Master 15×70.
Daljnogled ima še zmeraj zelo razkošno polje 4.4 ° !!!
Vse povedano se sliši zelo optimistično napram starejši verziji - kako pa je v resnici - pa mora testirati vsak sam.
V pomoč sta nam lahko recimo tudi spodnja linka in odzivi, ocene na nov Sky Master 15×70 PRO:
**
https://www.harrisontelescopes.co.uk/acatalog/celestron-skymaster-pro-15x70-binoculars.html
**
https://www.amazon.com/Celestron-15x70-SkyMaster-Binoculars-Astronomy/dp/B00U6AIZHE?th=1
Odzivi so večinoma pozitivni - so pa nekateri tudi zelo zadržani.
Sam še daljnogleda Sky Master 15×70 PRO nisem testiral, a ga je testiral kolega
Gorazd Bizjan in ga je tudi primerjal s cenejšo, starejšo različico z mojega članka iz 2012.
V decembrski Spiki 2024 lahko torej preberete, kaj je ugotovil.
Če povzamem Gorazdov zaključek.
Ima mešane občutke, je hkrati čudovita naprava
s krasno sliko (skoraj za razred boljšo od stare verzije, svetlejša in kontrastnejša)
in to za zmerno ceno (cca 210 $).
Uporaba z očali pa je veliko slabša glede na starejšo verzijo - zelo zoži polje.
Vesel je torej stare verzije, a se tudi nove "PRO" serije ne bi branil.
O ostalih pripombah pa več v Gorazdovem članku.
Kot sem sam napisal v članku iz maja 2012:
"Opisi nebesnih objektov, ki jih lahko preberemo v odlični Bojanovi
knjigi Ozvezdja in veljajo za daljnogled 10x50, zagotovo veljajo tudi za daljnogled 15x70."
In to zagotovo še bolj velja tudi za novo serijo 15x70 PRO.
Da se kupiti tudi verzijo Sky Master 20×80 PRO - zagotovo se jo splača testirati (cca 430 $),
a je več kot 2x dražja od stare verzije brez 'pro'.
Moj nasvet čez palec je (in izkušnje),
če imate le 200 $, kupite prvotno verzijo
Sky Master 20×80 s poljem kar 3.7 °
(cca 200 $).
To je zagotovo ena boljših kompromisnih rešitev.
Če imate pa zgolj 70 $ in vam babica ter dedek podarita še 60 $ (malo jih pocukajte za žep),
pa je stara verzija binokla Sky Master 15×70 prav dober začetek za vstop v skrivnostni svet nebesnih čudes
(sploh če ste zelo kratkovidni -10 ...).
-
Galaksija Roj kresničk (Firefly Sparkle) v rani mladosti,
- 11. dec. 2024
Galaksija Roj kresničk (Firefly Sparkle) je obstajala 600 milijonov let po prapoku
oziroma začetku časa. Vesoljski teleskop James Webb jo je torej ujel v "otroštvu" vesolja.
Vesolje je staro 13,8 milijarde let.
Povzeto po RTVS.
Galaksija Roj kresničk (Firefly Sparkle) je obstajala 600 milijonov let po prapoku
oziroma začetku časa. Vesoljski teleskop James Webb jo je torej ujel v "otroštvu" vesolja.
To je staro 13,8 milijarde let.
Pri odkritju je pomagala mati narava, ki je ustvarila ogromno "povečevalno steklo".
Med nami in Rojem kresničk je namreč jata galaksij MACS J1423, ki s svojo maso močno
ukrivlja okoliški prostor-čas, s tem pa izostri zadeve za njo. Pojav se imenuje gravitacijska
leča in omogoča, da vidimo galaksije, ki so sicer pretemne in preveč oddaljene za zaznavo.
Astronomi so razbrali deset ločenih zvezdnih kopic, torej gostejših skupkov zvezd.
Tudi to je pomembno: gre za najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej.
Webb jih je kemično analiziral, tako da je njihovo svetlobo razbil na posamezne valovne dolžine.
Znanstveniki so tako ugotovili, da so zvezdne kopice različnih starosti. To pomeni, da zvezde
v tej galaksiji niso nastale vse naenkrat, temveč v različnih časovnih obdobjih. Ugotovitev
je pomembna, ker potrjuje teorijo o postopnem razvoju galaksij.
"Pomembno je, da obstaja stalni dialog med opazovanji in teorijo," izjavo raziskovalca Nicholasa Martina.
Slovenka Maruša Bradač je pred leti sodelovala pri razvoju enega izmed instrumentov teleskopa James Webb,
zato je njena raziskovalna skupina dobila več kot 200 ur opazovalnega časa v tem naprednem observatoriju.
Pri raziskavi je sicer sodelovalo več deset znanstvenikov z univerz in inštitutov po vsem svetu.
Med njimi je bila tudi slovenska ekipa s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Slovenska ekipa je bila odgovorna za analizo podatkov gravitacijskega lečenja in interpretacijo
razvoja zvezdnih kopic.
Uspelo ji je tudi poustvariti podobo galaksije, kakršno bi jo videli brez vmesne gravitacijske
leče, za kar je bil odgovoren doktorski študent Gregor Rihtaršič. "Da smo lahko iz povečane
in skrajno popačene slike galaksije v obliki podolgovatega loka rekonstruirali njeno pravo podobo,
je bilo ključno razumevanje gravitacijske leče – jate galaksij MACS 1423, ki leži med nami
in galaksijo Firefly Sparkle. Modeliranje takšne gravitacijske leče je že samo po sebi
zanimivo, saj pri tem izračunamo, kje se v jati skriva očem nevidna temna snov, ki s svojo
gravitacijo povzroči odklon svetlobe oddaljenih galaksij," je pojasnil Rihtaršič.
Rekonstruirana podoba kaže, da se galaksija še ni posedla v klasično obliko diska.
V bližini Roja kresničk sta še dve galaksiji, oddaljeni 6500 in 42000 svetlobnih let.
Tri galaksije najbrž krožijo okoli skupnega središča in so najbrž na tem, da se bodo združile.
Oziroma – najbrž so se že. Gledamo namreč trenutek v davni, davni preteklosti, ki je že minil.
Glejte tudi esawebb.org:
https://esawebb.org/news/weic2429/
Čestitke vsem sodelujeočim za uspešno analizo galaksije iz davne preteklosti
in seveda vsem iz slovenske ekipe.
Zanimive spletne strani
The Slow Path for Studious Learners to a Career in Software Development
https://launchschool.com/
CS50's Introduction to Computer Science
https://www.edx.org/learn/computer-science/harvard-university-cs50-s-introduction-to-computer-science
MonkeyUser.com
https://www.monkeyuser.com/
GPTKit: Detect AI Generated Text
https://gptkit.ai/
Way more than book summaries
https://www.shortform.com/
The Misinformation Susceptibility Test
https://www.cam.ac.uk/stories/misinformation-susceptibility-test
Uncle Rod's Astro Blog
http://uncle-rods.blogspot.com/
ESA WEB TV ONE
https://www.esa.int/ESA_Multimedia/ESA_Web_TV
gibanje_znanost_mladini_okt1965_A_Cadez_B_Dintinjana_M_Prosen.jpg
Ekipa iz 2005.
Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.
DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!
Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
Nekaj zanimivosti
iz zgodovine strani!
|
Za astronomski krožek: ZORKO Vičar
E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si
Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.
Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
----------------------------------------------------------
1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna
meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10.
julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču
Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
4) Rekord za Kredarico drži.
5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.
Sončev mrk 8. april 2024 - ZDA - pripada 139. sarosu,
kot izjemen mrk iz 29. marca 2006.
.
..
