Na podlagi določil 40. člena statuta Astronomskega društva Vega - Ljubljana, je občni zbor dne 19. 2. 2011, sprejel Pravilnik častnega razsodišča Astronomskega društva Vega - Ljubljana, tako da se pravilnik glasi: PRAVILNIK ČASTNEGA RAZSODIŠČA ============================= Astronomsko društvo Vega - Ljubljana I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Člani Astronomskega društva Vega - Ljubljana (v nadaljevanju: društva), funkcionarji društva, člani organov društva in druge osebe, ki pod njenim okriljem sodelujejo pri dejavnostih društva, so predstavniki društva in so odgovorni za vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Člani odgovarjajo za nespoštovanje določil statuta, pravilnikov in drugih aktov, za kršitev svojih dolžnosti in za druge disciplinske kršitve, če jih storijo po svoji krivdi. Obveznosti članov so določene s statutom in z drugimi splošnimi akti društva. Ta pravilnik podrobneje opredeljuje disciplinske prekrške ter določa sankcije, postopek in organe, ki ugotavljajo odgovornost članov. 2. člen Funkcionarji društva so: predsednik, tajnik, blagajnik, predsedniki nadzornega odbora, izvršnega odbora, častnega razsodišča in člani, nadzornega in izvršnega odbora in drugih organov društva. 3. člen Obveznosti članov prenehajo s prenehanjem članstva v društvu ali v organu društva, s prenehanjem funkcij ali s prenehanjem zastopanja društva, razen v primerih materialne odgovornosti člana. 4. člen Člani so odgovorni samo za tiste disciplinske prekrške in kršitve obveznosti, ki so kot take predpisane v splošnih aktih društva. Članu ni mogoče izreči ukrepa za dejanje, ravnanje, obnašanje ali opustitev, ne da bi bilo to predhodno opredeljeno kot prekršek. Za prekršek je mogoče članom izreči le disciplinski ukrep, ki je predpisan s tem pravilnikom ali po postopku, ki ga določa ta pravilnik. Nepoznavanje splošnih aktov društva in obveznosti, ki iz njih izhajajo, nikogar ne opravičuje odgovornosti. II. TEMELJNE DOLOČBE 5. člen Častno razsodišče sestavljajo predsednik in dva člana. Častno razsodišče je pri svojem delu neodvisno in za svoje delo odgovarja le občnemu zboru društva. 6. člen Postopek o prekršku na prvi stopnji ali po skrajšanem postopku vodi in o zadevi odloča častno razsodišče. V pritožbenem postopku kot drugostopenjski organ odloča občni zbor društva, katerega odločitev je končna. 7. člen Člani so v disciplinskem postopku enakopravni. 8. člen Disciplinski postopek je hiter, javen, usten in pisen. Član, ki je v disciplinskem postopku, mora imeti praviloma možnost, da se izjavi o očitkih, predlogih in dokazih, ki jih predlaga tisti, ki je postopek sprožil. V vseh fazah disciplinskega postopka lahko člana zastopa poklicni zagovornik ali druga polnoletna oseba. 9. člen O posameznem prekršku je mogoče odločati le enkrat. O isti zadevi je mogoče ponovno odločati samo takrat, ko občni zbor društva razveljavi odločitev častnega razsodišča. 10. člen Član je odgovoren za prekršek samo, če je kriv. Član je kriv, če krši obveznosti namenoma ali iz malomarnosti. Član krši obveznosti namenoma, če ve ali bi moral vedeti, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve dejanja nastala društvu škodljiva posledica in tudi hoče, da taka posledica nastane ali vsaj dopusti njen nastanek. Član krši obveznosti iz malomarnosti, če ve ali bi moral vedeti, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve dejanja nastala društvu škodljiva posledica, pa misli, da ne bo nastala ali pa misli, da jo bo lahko pravočasno preprečil. Za materialno škodo, ki jo je član povzročil društvu, je član odškodninsko odgovoren, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. 11. člen Če je prekršek hkrati tudi kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora predsednik častnega razsodišča o tem obvestiti pristojne organe pregona. 12. člen Kazenska odgovornost, odgovornost za prekršek ali gospodarski prestopek ne izključuje disciplinske odgovornosti za prekršek, če pomeni dejanje, ki se šteje za kaznivo dejanje, prekršek ali gospodarski prestopek tudi kršitev disciplinske obveznosti. 13. člen Stroški, ki nastanejo z disciplinskim postopkom, bremenijo člana, ki je pravnomočno spoznan za odgovornega kršitve obveznosti. III. DISCIPLINSKI UKREPI IN KRŠITVE 14. člen Disciplinski ukrepi oziroma kazni so: * opomin, * javni opomin, * izključitev iz društva. * omejitev dostopa do društvene lastnine. 15. člen Disciplinske kršitve, ki jih obravnava Častno razsodišče so: 1. kršitve določil statuta društva; 2. neizvrševanje sklepov organov društva; 3. neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje obveznosti v organih društva, pri zastopanju društva ali na prireditvah pod okriljem društva; 4. nezakonito razpolaganje s finančnimi in materialnimi sredstvi društva ter storitev kaznivega dejanja, gospodarskega prekrška ali prekrška v zvezi z delom društva; 5. dajanje nepravilnih podatkov oziroma zavajanje organov ali funkcionarjev društva ter drugih odgovornih, če to bistveno vpliva na odločanje v društvu; 6. opustitev dejanja, s čimer se zavestno ovira ali onemogoča delo v društvu; 7. zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila; 8. onemogočanje vpogleda v poslovanje društva članom društva, funkcionarjem društva, organom društva in drugim odgovornim in zainteresiranim posameznikom, ki delujejo v društvu; 9. neupravičena odklonitev opravljanja nalog društva; 10. žalitev in obrekovanje organov, funkcionarjev in drugih odgovornih oseb društva; 11. žalitev, obrekovanje, grožnje, neprimerno vedenje ali nesramno obnašanje do častnega razsodišča društva tekom disciplinskega ali izven disciplinskega postopka v zadevah, ki so v postopku; 12. žalitev, obrekovanje ter razširjanje neresničnih klevet ali govoric, ki so uperjene zoper društvo, organe društva ali posamezne člane društva; 13. neupravičena uporaba sredstev društva; 14. dajanje nepravilnih podatkov ali opustitev pošiljanja podatkov oziroma listin pooblaščenim organom društva; 15. oviranje ali onemogočanje delovanja organov društva ali posameznikov v organih društva in drugih organih pri opravljanju funkcije; 16. širjenje lažnih, netočnih in zlonamernih trditev o stanju v društvu; 17. povzročitev materialne škode društvu; 18. opustitev predloga ali pobude za uvedbo disciplinskega postopka ali postopka za ugotavljanje materialne in disciplinske odgovornosti, če član ve, da je bila kršena pomembna obveznost ter društvu povzročena znatna materialna ali moralna škoda; 19. ponarejanje zapisnikov, sklepov, obvestil in drugih aktov društva; 20. neupravičeno sprejemanje ali dajanje daril in drugih materialnih ugodnosti v zvezi z opravljanjem obveznosti in nalog v društvu; 21. povzročanje nereda, prepira, pretepa ali drugačnega kršenja javnega reda in miru, ko član zastopa ali predstavlja društvo; 22. vsaka druga kršitev obveznosti, ki je kot taka izrecno opredeljena po drugem splošnem aktu društva; 23. delovanje v nasprotju z veljavnimi predpisi in ostalimi akti društva; 24. dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva ali posameznikom. 16. člen Častno razsodišče izreče disciplinski ukrep opomina v primeru lažje kršitve določil 1., 2., 13., 23. in 24. točke, 15. člena tega pravilnika, če za društvo, organ društva ali posamezne člane ni nastala materialna ali moralna posledica. 17. člen Častno razsodišče izreče disciplinski ukrep javnega opomina v primeru lažje kršitve določil 15. člena tega pravilnika, če je za društvo, organ društva ali posamezne člane nastala neznatna materialna ali moralna posledica. Z javnim opominom se seznani vse člane društva. 18. člen Častno razsodišče izreče disciplinski ukrep izključitve iz društva, če so huje kršena določila 15. člena tega pravilnika, če je za društvo, organ društva ali posamezne člane nastala znatna materialna ali moralna posledica. Prav tako se disciplinski ukrep iz prejšnjega odstavka tega člena izreče, če so z dejanjem posameznika nastali znaki prekrška ali kaznivega dejanja, ki so opredeljeni v veljavni kazenski zakonodaji Republike Slovenije. 19. člen Opomin se izvrši tako, da se pismeno odločbo ukrepa hkrati z opisom prekrška, njegovo obrazložitvijo in pravnim poukom dostavi oziroma vroči članu, ki se ga je obravnavalo v disciplinskem postopku. 20. člen Javni opomin se izvrši tako, da se pismeno odločbo o ukrepu hkrati z opisom prekrška, njegovo obrazložitvijo in pravnim poukom dostavi oziroma vroči članu, ki se ga je obravnavalo v disciplinskem postopku in se z njo preko društvenih sredstev obveščanja seznani tudi druge člane društva. 21. člen Ukrep izključitve iz društva lahko izreče častno razsodišče, če je prekršek tako hud, da so z njim povzročene motnje v delu društva oziroma onemogoča ali je oteženo delo drugih članov in organov društva oziroma, da se z njo zelo težko prizadene ugled društva, organov društva ali posameznika. Ukrep izključitve iz društva se lahko izreče trajno ali pogojno največ za dobo dveh let. Pogojno odložena izvršitev ukrepa izključitve se lahko prekliče, če član v tem času stori enako hudo ali hujšo kršitev obveznosti, navedene v tem pravilniku ali statutu društva. 22. člen Ukrep izključitve iz društva se izvrši tako, da se pismeno odločbo o ukrepu hkrati z opisom prekrška, njegovo obrazložitvijo in pravnim poukom dostavi oziroma vroči članu, ki se ga je obravnavalo v disciplinskem postopku in se z njo preko društvenih sredstev obveščanja seznani tudi druge člane društva. 23. člen Izrečene ukrepe je mogoče izvršiti, ko je odločitev o prekršku pravnomočna. Odločba o prekršku postane pravnomočna po 15 dneh od dneva vročitve odločbe izdane kršitelju. Rok za pravnomočnost začne teči naslednji dan od dneva vročitve izdane odločbe. Če je bil podan zahtevek za varstvo zakonitosti ali pa za obnovo postopka, se lahko izvršitev ukrepa odloži do odločitve o zahtevku za varstvo zakonitosti ali glede obnove postopka, če to presodi častno razsodišče, organ društva, član, ki je podal predlog ali pobudo za sprožitev disciplinskega postopka ali pa občni zbor. IV. DISCIPLINSKI POSTOPEK 24. člen Disciplinski postopek se mora pričeti na pisno zahtevo upravičenih predlagateljev. Upravičeni predlagatelji so vsi redni člani društva, člani organov društva ter funkcionarji društva. 25. člen Vsak upravičeni predlagatelj, ki izve za prekršek, ima pravico, da poda pisno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Častno razsodišče oceni pisno pobudo in če ugotovi, da je utemeljena, umestna in pravočasna, prične z disciplinskim postopkom po uradni dolžnosti. 26. člen Predlagatelj postopka ali pobudnik postopka zastopa svoj zahtevek pred častnim razsodiščem v vseh fazah postopka in ima vse pravice pri vlaganju pravnih sredstev. 27. člen O uvedbi disciplinskega postopka obvesti častno razsodišče nemudoma člana, zoper katerega se bo vodil postopek z vsemi navedbami, ki so potrebne za zagovor člana v disciplinski zadevi. Člana se obvesti pisno. Če častno razsodišče ne uvede disciplinskega postopka, obvesti o tem v pisni obliki s poukom o pravnih sredstvih pobudnika postopka. 28. člen Če predlog za uvedbo disciplinskega postopka ali pobuda temelji na osebni, neposredni ugotovitvi pooblaščene uradne osebe ali na uradnih podatkih in če častno razsodišče spozna, da je bil storjen prekršek, lahko o zadevi odloči brez zaslišanja ali pisnega zagovora člana. Disciplinska odločba po določbah prejšnjega odstavka se lahko izda v vseh primerih, razen v primeru disciplinskega ukrepa izključitve iz društva. Zoper tako izdano odločbo lahko vloži kaznovani član ali od njega pooblaščena oseba v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe ugovor. Če je bil ugovor vložen pravočasno, razveljavi častno razsodišče odločbo o disciplinski kršitvi in nadaljuje redni postopek. Če ugovor ni bil vložen pravočasno, se ga z odločbo zavrže. Zoper odločbo, s katero se ugovor zavrže, je dovoljena pritožba na občni zbor kot drugostopenjski organ. 29. člen Častno razsodišče izvede redni postopek z izvedbo dokazov materialne narave, z zaslišanjem kršitelja, prič in izvedencev, pisnih zagovorov in stališč ter izjav in drugih dokazov, če: * je izvedba dokaznega postopka za ugotovitev resnice potrebna; * se izreče ukrep izključitve iz društva; * je bila razveljavljena prva odločitev, izdana po skrajšanem postopku na podlagi določil iz prejšnjega člena. Postopek se zaključi z izdajo odločbe o kaznovanju ali oprostitvi člana. Zoper izdano odločbo ima upravičeni predlagatelj oziroma pobudnik postopka, kakor tudi kaznovani član pravico, da vloži pritožbo v roku 8 dni od vročitve odločbe. Če se pritoži le kaznovani član, ukrep zoper kršitelja ne sme biti manj ugoden od ukrepa, zoper katerega vlaga pritožbo. 30. člen O pravočasno vloženi pritožbi odloča na nejavni seji občni odbor kot drugostopenjski organ. Postopek, ki ga do izdaje odločbe vodi občni zbor, mora biti končan najkasneje v roku 3 mesecev od vložitve pritožbe. Odločitev občnega zbora je dokončna in se z njo zaključi redni postopek. 31. člen Če član smatra, da je bil neupravičeno pravnomočno kaznovan, ker je bil v njegovem primeru kršen postopek do take mere, da sta bila ugotavljanje dejstev in nato izrek ukrepa bistveno izkrivljeni, ima pravico v roku 15 dni od prejema odločbe častnega razsodišča na občni zbor podati zahtevek za varstvo zakonitosti. Podani zahtevek lahko zadrži izvršitev disciplinskega ukrepa do odločitve občnega zbora. O zahtevku za varstvo zakonitosti odloča občni zbor na svojem zasedanju, če so bila predhodno izkoriščena vsa pravna sredstva in v primeru izrekanja disciplinskega ukrepa izključitve iz društva. 32. člen Obnovo postopka lahko predlaga upravičenec oziroma jo častno razsodišče uvede po uradni dolžnosti, če se utemeljeno domneva: * da disciplinska odločba temelji na krivi izpovedi priče ali izvedenca ali * da sloni odločitev na ponarejenih dokazih ali * da se je izvedelo za nova dejstva ali nove dokaze, ki jih v predhodnem postopku ni bilo mogoče predložiti in bi nedvomno prišlo do drugačne odločitve častnega razsodišča, če bi bila ta dejstva in ti dokazi tedaj predloženi. 33. člen V škodo člana je mogoče predlagati obnovo postopka najkasneje v 30 dneh odkar se je izvedelo za obnovitvene razloge, vendar v nobenem primeru ne, če je postopek zastaral. V. ZASTARANJE 34. člen Uvedba in vodenje postopka zaradi disciplinske kršitve zastara v treh mesecih od dneva storjene disciplinske kršitve. Če je posledica dejanja, s katerim je bila storjena disciplinska kršitev, tudi kazenska odgovornost storilca, zastara uvedba in vodenje postopka v dveh letih po dnevu, ko se je izvedelo za kršitev in storilca. 35. člen Disciplinskega ukrepa ni moč izreči po poteku 12 mesecev od dneva storitve prekrška. 36. člen Za zastaralne roke skrbi predsednik častnega razsodišča, ki je odgovoren, da ne pride do zamude rokov za uvedbo oziroma vodenje postopka in za izvršitev ukrepa. VI. EVIDENCA IN IZBRIS UKREPOV 37. člen Če zoper člana, ki mu je bil izrečen opomin, v enem letu od dneva pravnomočnosti in dokončnosti odločbe o opominu ni izrečen nov opomin ali strožji ukrep, se kaznovanemu članu izrečeni opomin izbriše iz evidence. Po dveh letih od pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločitve ukrepa izključitve iz društva se ta ukrep članu izbriše in je ta lahko ponovno sprejet v društvo, če je bilo njegovo ravnanje po izrečenem ukrepu primerno in če je pričakovati, da je izrečeni ukrep na člana vzgojno vplival tako, da ne bo več storil disciplinske kršitve. Občni zbor društva je pristojen, da odloča o ponovnem sprejemu v društvo člana, ki je bil izključen na podlagi disciplinskega ukrepa. 38. člen Evidenco o izrečenih disciplinskih ukrepih vodi predsednik častnega razsodišča. Če je ukrep izbrisan iz evidence, se šteje, kot da nikoli ni bil izrečen. Tudi za izbris ukrepa skrbi predsednik častnega razsodišča. O izbrisu ukrepa mora predsednik častnega razsodišča obvestiti člana, na katerega se ukrep nanaša. VII. MATERIALNA ODGOVORNOST 39. člen Član je odgovoren za vsako škodo, ki jo povzroči pri delu ali v zvezi z delom za društva, s kaznivim dejanjem, s kršitvijo obveznosti ali z drugim namernim ravnanjem ali z dejanjem, storjenim iz velike malomarnosti. Odgovornost za povzročeno škodo pomeni, da mora član povzročeno škodo društvu povrniti. 40. člen Od člana ni mogoče prisilno izterjati odškodnine za povzročeno škodo brez ustrezne sodne odločbe. Enako izvršilno moč kot sodna odločba ima pisni sporazum o plačilu odškodnine. 41. člen Škoda je premoženjska (materialna) in nepremoženjska (nematerialna). Materialna škoda je izguba ali zmanjšanje vrednosti premoženja društva. Nematerialna škoda se kaže v prizadetosti drugih dobrin oziroma interesov društva. 42. člen Kdor izve, da je bila društvu povzročena škoda, jo mora pisno ali ustno prijaviti upravičenemu predlagatelju postopka, ki sproži odškodninski postopek. 43. člen Če se ugotovi, da je član s prekrškom povzročil društvu škodo in je zoper njega uveden disciplinski postopek, se odškodninska odgovornost člana ugotavlja v disciplinskem postopku. Če je bil disciplinski postopek ustavljen oziroma je bil član v tem postopku oproščen, s tem še ni prenehala njegova odškodninska odgovornost za povzročeno škodo. 44. člen Ko dobi častno razsodišče prijavo o nastanku škode, mora zoper odgovornega člana nemudoma uvesti postopek, v katerem se ugotavljata odgovornost člana in višina škode. Postopek se vodi po določilih tega pravilnika. 45. člen Ko častno razsodišče ugotovi, da je član odgovoren za povzročeno škodo, odloči o načinu povrnitve škode. Če je narava škode taka, da je povrnitev škode mogoča, in če druge okoliščine to narekujejo, lahko častno razsodišče naloži članu, da škodo popravi v določenem času. Če ni pogojev, da bi odgovorni član škodo popravil, častno razsodišče določi, da mora član povrniti škodo v obliki denarne odškodnine. V tem primeru odloči o roku, v katerem mora biti odškodnina plačana, in o načinu odplačevanja odškodnine. 46 člen Član ne more biti oproščen plačila odškodnine, če je škodo povzročil namenoma ali če je bil zaradi škodnega dejanja spoznan za krivega na podlagi pravnomočne odločbe sodišča. 47. člen Zoper odločbo o plačilu odškodnine in zoper odločbo o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila odškodnine ima član pravico ugovora oziroma pritožbe. 48. člen Odškodninskega zahtevka ni mogoče uveljavljati po preteku treh let od dneva nastanka škode. Če je škoda nastala zaradi dejanja, katerega posledica je kazenska odgovornost člana, zastara odškodninski zahtevek v roku, v katerem zastara kazenski pregon. 49. člen Če povzroči škodo več članov, je vsak posebej odgovoren za del škode, ki jo povzroči. Če ni mogoče ugotoviti za vsakega člana posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so člani enako odgovorni in morajo škodo povrniti v enakih delih. VIII. KONČNE DOLOČBE 50. člen V disciplinskem postopku pred organi društva se smiselno uporabljajo določila Zakona o upravnem in Zakona o kazenskem postopku, v kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno. 51. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo na enak način kot ta pravilnik. 52. člen Pravilnik začne veljati in se uporablja z dnem sprejema na občnem zboru. V Ljubljani, dne 19. 2. 2011 Predsednik društva: Klemen Blokar